Planet Zemlja

V nedeljo je ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij zaključil svoj rekordni podvig - 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje. V teh devetdesetih dneh je Hilarij prevozil 26.785 kilometrov po Sloveniji, na poti pa se je soočil z mnogimi težavami - od poškodb do slabega vremena in neznosne vročine, ki je Slovenijo zajela v juliju. Kljub temu je Hilarij vzdržal in dosegel svoj cilj.

Ob koncu podviga je Hilarij povedal, da je dobro opravil poslanstvo, ki si ga je ob začetku podal - spodbujati ekološko zavest Slovencev in Slovenk ter opozarjati na pomen ohranjanja našega planeta. Poleg kolesarjenja je poskušal ekološko zavest vzbuditi tudi preko posebnih okoljskih sporočil, ki jih je vsak dan pošiljal v svet preko spletne strani www.hilarijgorski.com.

Hilarij pa že takoj po zaključku letošnjega podviga načrtuje že prihodnjega. Tako namerava naslednje leto po evropski pešpoti E7 iz Slovenije v Španijo prepeljati vodo s kolesom, kjer jo bo skupaj z drugimi predstavniki držav v okviru dogodka Evropohod 2010 simbolično zlil v skupni vodnjak.

Ob podvigu je Hilariju čestitke poslal tudi predsednik dr. Danilo Türk, ki je v svojem sporočilu med drugim zapisal, da sta njegova vztrajnost in disciplina lahko vzor mnogim. Hilariju ob koncu njegovega podviga čestitamo tudi mi, hkrati pa izražamo upanje, da bo postal vzor mnogim.

Foto: Boris Mikšič

Minister Gjerkeš, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, se je včeraj udeležil slovesnosti ob zaključku projekta Kanalizacija Dobrovnik. Gre za projekt, s katerim so na spodnjem povodju reke Mure uredili odvajanje in čiščenje komunalnih voda ter hkrati tudi varovanje tamkajšnjih vodnih virov.

Kot je povedal minister na slovesnosti, pomeni izgradnja ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda zmanjšanje negativnih vplivov na pitno vodo ter posledično na zdravje prebivalstva. Hkrati, je poudaril, to spodbuja nadaljnji razvoj, pri čemer je pomembno, da se išče razvojne priložnosti, ki ohranjajo naravne vire tudi za prihodnje generacije.

V časih, ko moramo vsi ozavestiti pomen spoštljivega odnosa do okolja in narave, je dobrodošlo (tudi nujno), da začno na okolju prijazen način ravnati tudi podjetja. Kot so pred dnevi sporočili iz podjetja Perutnina Ptuj so v zadnji fazi gradnje bioplinarne, kar predstavlja še en korak več k boljši energetski samozadostnosti ter naprednemu upravljanju s sekundarnimi surovinami v družbi.

Kot so povedali, je projekt v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, celoten projekt pa jih bo stal 6 milijonov evrov, ki naj bi se jim povrnili v desetih letih. Po besedah dr. Romana Glaserja, predsednika uprave ter generalnega direktorja Perutnine Ptuj, se zavedajo, da nosijo največjo odgovornost do potrošnikov in okolja, pri čemer to, da se tega zavedajo, dokazujejo s svojimi dejanji ter okoljskimi certifikati in certifikati kakovosti.

Podjetje je tako v svoji filozofiji razvoja že sprejelo koncept »zero waste«, kar pomeni, da v svojih procesih maksimirajo racionalno rabo vseh surovin ter energije. Odpadni material postane sekundarna surovina, ki jo dalje koristijo. Kot so povedali, te surovine že uporabljajo v nadaljnjih procesih, na primer v proizvodnem procesu pri Tovarni proteinskih koncentratov, za enako zadevo pa bo šlo tudi pri Bioplinarni Draženci.

Foto: Alex Marshall, Clarke Energy; GNU licenca

V preteklem tednu so iz Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) opozorili, da Ministrstvo za okolje in prostor kar naenkrat zahteva gradbena dovoljenja za postavitev sončnih elektrarn na strehah. Ob tem se v zadnjem obdobju tudi pojavljajo inšpekcijska določila, po katerih bi morali odstranjevati že postavljene sončne elektrarne. ZSFI je prepričana, da gradbena dovoljenja niso potrebna, prav tako je to potrdila s pridobitvijo pravnega mnenja, tako zdaj poziva vlado, da skupaj vzpostavijo pravno stanje.

Kot zatrjujejo pri ZSFI, po definiciji investicijskih vzdrževalnih del nameščanje fotonapetostnih modulov na streho spada med takšna dela, pri čemer sončna elektrarna torej ni objekt, za katerega bi bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ampak, kot pravijo, gre za napravo. Ob tem so podali še primer - če za postavitev dizelskega agregata na strehi objekta velja, da gre za investicijsko vzdrževalno delo, potem enako velja za sončno elektrarno.

Pri ZSFI so tako zapisali še, da je ta problematika resna in kot takšna zahteva celovito obravnavo. Dejstvo namreč je, da so na to panogo vezana številna delovna mesta, dodana vrednost, tehnološki razvoj, izvoz, močno sta vpletena tako finančni kot bančni sektor in tudi drugi segmenti sodobnega sveta. Tako, pravijo, se slovenskemu gospodarstvu dela neizmerna škoda, ko se zadeve ne pojasni enkrat in Ministrstvo za okolje in prostor trdi, da gre za črne gradnje.

Zadeva je problematična iz dveh vidikov - v kolikor bo obveljalo, da se res potrebuje gradbena dovoljenja, bo potrebno do sedaj postavljene module odstraniti, kar bo povzročilo ogromno škodo podjetjem. Po drugi strani pa, pravijo pri ZSFI, bodo tudi v prihodnje legalne le tiste postavitve, kjer bo to zapisano že ob gradnji objekta, saj so sicer prostorski akti stari in kot takšni nimajo vpisanih sončnih elektrarn, ki so nastale kasneje oziroma še nameravajo biti postavljene.

Naj ob koncu opozorimo še na slednje - zaradi okolja in ohranjanja narave želimo spodbujati razvoj takšnih virov energije, ob tem pa po drugi strani z nasprotujočimi si trditvami to panogo rinemo na obrobje in tako preprečujemo razvoj na tistih mestih, kjer je mogoč. Upamo, da bo čim prej jasno kaj in kako je potrebno ter tako poskrbljeno, da se ta panoga razvija še naprej.

Foto: Chixoy, GNU licenca

Jutri bo s svojim podvigom končal ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij, ki je 90 dni kolesaril za zeleni rekord Zemlje. Hilarij se je na podvig podal 1. junija, v tem času pa je po Sloveniji prekolesaril kar nekaj več kot 25.000 kilometrov.

Sprejem bo potekal jutri ob 18. uri v Termah Snovik. Program bo povezovala Blažka Müller Pograjc, nastopila pa bo tudi igralka Vesna Andjelković, za glasbeno razvedrilo pa bo poskrbela skupina Trinajsta plača.

Danes se je pričela nacionalna ozaveščevalna kampanja “Vrni baterije brez energije”, v okviru katere bodo skoraj tretjini slovenskih gospodinjstev razdelili 200.000 škatlic za zbiranje odpadnih baterij na domu. Razdeljevanje škatlic bo potekalo v vseh 12 megamarketih Interspar po Sloveniji, prav tako pa bo nekaj škatlic priloženih nekaterim časopisom, revijam in drugim medijem.

Pobudnik omenjene akcije je Interseroh d.o.o., ki bo kampanjo izvedel skupaj z Varto, nemškim proizvajalcem baterij ter podjetjem Emma d.o.o., slovenskim proizvajalcem elektronskih sveč Vestina, z namenom ozaveščanja slovenske javnosti o tem, kako je potrebno ravnati z baterijami, ki so prenehale delovati oziroma so “za v smeti”.

Brezplačno razdeljevanje v Intersparih bo potekalo danes in jutri, od 9. do 21. ure na vhodih v omenjene centre. V okviru kampanje pa bo danes tudi pričela delovati spletna stran www.vrni-baterije.si.

Kot pojasnjujejo pri družbi Interseroh, z recikliranjem odpadnih baterij ohranjamo naravne vire ter električno energijo. Tudi zato je pomembno, da se odpadne baterije zbira in nato odda na takem mestu, ki je za to primerno. Izrabljene baterije so namreč primorani sprejemati na vseh prodajnih mestih, kjer prodajajo baterije, ne glede na to, kjer so le-te bile kupljene. Glede na to, ne bi smelo biti izgovorov, zakaj nekdo še vedno meče odpadne baterije v navaden koš in tako škodi naravi.

Foto: Túrelio, CC