Planet Zemlja

Ministrstvo za okolje in prostor je v petek, 26. novembra 2010, organiziralo na Gospodarski zbornici Slovenije posvetovalno delavnico Odpadki niso smeti, kjer so bile prikazane dobre prakse seznanjanja in ozaveščanja v zvezi z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov v okviru izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

Udeleženci posvetovalne delavnice so se strinjali, da so tovrstna srečanja med predstavniki javnih služb in zbiranja komunalnih odpadkov in Ministrstva za okolje in prostor pomembna in koristna ter da jih je potrebno nadaljevati.

Knjiga Nebo se podira, avtorice Sidney Sheldon, med drugim bralca pritegne z idejo o podzemnem mestu v Rusiji. Čeprav je na začetku knjige zabeležno, da je vsebina besedila črpana iz policijskih virov in zapiskov, se nevednemu prebiralcu zgodbe zdi slikovito opisovanje podzemnega mesta zgolj plod domišljije.

Danes objavljamo vest o načrtu izgradnje podzemnega mesta v vzhodni Sibiriji, eko mesta, ki naj bi nastalo na mestu 550 metrov globokega rudnika. Podzemno mesto bo prekrito s fotovoltaiko in pokrito s stekleno kupolo, ki naj bi zagotavljala stalno temperaturo skozi vse leto, v njem pa naj bi živelo 100.000 prebivalcev.

Vir: Good design

Med pogovorom z Žigom Vavpotičem, 26-letnim samostojnim podjetnikom, nas je poleg njegove ljubezni do ljudi zanimala tudi njegova skrb za okolje. Žiga nam je zaupal: »Kar se tiče varstva okolja, gotovo vidim možnost izboljšanja, vsaj, kar se tiče učinkovite rabe energije. Kakšna luč premalo ugasnjena, voda, ki teče, ko si umivam zobe. Se pa vozim s kolesom , za domačimi ljubljenčki pospravljam, hranimo ptice.«

Kulturno ekološko društvo Smetumet pričenja v decembru z novim projektom, katerega namen je osveščanje ljudi o posledicah sodobnega načina oblačenja, ki po večini obsega poceni oblačila in cenene materiale, zato je mnogim misel na nošenje rabljenih oblačil nesprejemljiva. Prek dogodkov in recikliranih izdelkov bodo ljudi opozarjali na problematiko vode in pesticidov pri vzgoji bombaža, na dolgotrajno razgradnjo umetnih tekstilij, hkrati pa skušali približati način predelave in ponovne uporabe odsluženih oblačil s predelovanjem v unikatne ter samosvoje kreacije.

Sinoči so vzgojiteljice vrtca Medvode prisluhnile izvajanju živilske tehnologinje Tatjane Kruder, ki nas je na temo Kemikalij v vsakdanjem življenju popeljala skozi bolj in manj znane strupe, ki jih vsebujejo igrače, čistila, hrana oz. so neizogibne v vsakem izdelku ter tako dnevno vplivajo na naše zdravje. Največ zanimanja so slušateljice izkazale ob navajanju toksinov v igračah in čistilih ter pleničkah, prav tako pa niso ostale brez reakcij ob navajanju strupov ki nas “napadejo” ko prižgemo svečo ali želimo prostor odišaviti z umetnimi dišavami. Te so namreč ene najnevarnejših, saj se nanodelci količinsko tako zelo namnožijo v relativno majhnem prostoru, da je mnogo bolj zdravju prijazno, če prostor prezračimo - pa čeprav morda živimo v enem najbolj onesnaženih mest. Predavateljjica je nizala tudi informacije o strupih v hrani, ki so jih vzgojiteljice z zanimanjem poslušale in izvajanje ocenile kot odlično.
Tako smo zapisali še eno izmed uspešnih postojank na poti Karavane varne kemije in s tem razširili znanje med novo zainteresirano javnost, ki bo to s pridom uporabila, na dopadljiv način pa to postopoma širila tudi med svoje varovance Vrtca Medvode. Karavana se bo znova ustavila v enem izmed slovenskih mest prihodnje leto.

V mestu Villaseca Valle del Elqui v Čilu so s pomočjo čilske univerze in vladne službe nekatere restavracije uvedle pripravo hrane s solarnimi pečmi.

Restavracija ima 10 solarnih pečic in služi postrežbi približno 70 ljudem dnevno. Zjutraj so pečice obrnjene proti soncu in po dobri uri segrevanja so pripravljene za pripravo jedi. Pečenje kosa kozjega mesa naj bi trajalo približno štiri ure.

Čeprav solarne peči porabijo dlje časa kot običajne in se zaradi nihanja temperature v njih nekatere jedi pečejo dlje kot druge, je Villaseca Solar restavracija dokaz, da je mogoče voditi dobro solarno restavracijo, če je locirana na suhem in toplem območju, kar pa Čile s svojimi 300 dnevi sonca na leto nedvomno je.