| 20 december |
O natečaju Okolju prijazna občina 2010 |
Ker se je v javnosti pojavilo nekaj vprašanj in napačnih interpretacij o našem natečaju Okolju prijazna občina 2010, smo pripravili krajšo obrazložitev.
Cilj natečaja je bil analiza stanja in predvsem ocena aktivnosti, ki jih slovenske občine izvajajo, da bi občankam in občanom zagotovile bivalne in življenjske pogoje, ki jim jih zagotavlja Ustava. Če smo želeli, da je analiza relevantna, smo morali tudi natančno ločevati med pristojnostmi lokalnih skupnosti in države. Samo na ta način smo lahko ugotovili, ali gre za pomanjkljivosti pri delovanju ali regulativi lokalnih skupnosti ali za pomanjkljivosti državne, morda pa celo evropske regulative.
Tako smo pred meseci vsem slovenskim občinam poslali posebne vprašalnike, v katerih smo jih prosili, da nam posredujejo podatke o področjih, ki so najbolj vitalnega pomena za razvoj občine, da nam posredujejo podatke o okoljskih projektih, ki so jih v času preteklega mandata začeli izvajati, in o okoljskih projektih, ki so jih v preteklem mandatu dokončali in so bili v pristojnosti občine. V vprašalniku so morali navesti tudi podjetja ali organizacije, ki so največ prispevale k varovanju okolja v občini, in tista, ki so najbolj obremenjujejo okolje v občini, načine sodelovanje občine z lokalnimi deležniki, pa tudi s področja stanja osveščanja na področju ekologije. Del vprašalnika smo namenili tudi vprašanjem o organizaciji služb, ki so v njihovi občini zadolžene za skrb za okolje. Odgovore na naš anketni vprašalnik nam je posredovalo 33 občin, kar je glede na izkušnje s podobnimi našimi prejšnjimi projekti, v prvem letu pričakovano število. Zaradi neprimerljivosti med pretežno ruralnimi in urbanimi občinami smo jih razdelili v tri kategorije po številu prebivalstva: do 3000 prebivalcev, med 3.000 in 10.000 prebivalci in tiste nad 10.000 prebivalci. Ena tretjina vseh sodelujočih občin je bila v kategoriji nad 10.000 prebivalci, med katerimi MO Celje ni bila največja.
V obrazložitev podelitve naziva Občini Celje smo zapisali, da so najbolj pozitivni dosežki MO Celje izgradnja centralne čistilne naprave, izgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki - RCERO, ter toplarne za termično obdelavo ostankov komunalnih odpadkov in blata. Ob tem so pomembno pozornost namenili projektom urejanja okolja in rekreacijskih površin. Pohvalili smo tudi odločitev občinske uprave da izpelje energetsko obnovo javnih zgradb in javne razsvetljave. Našteto je bilo temelj, da MO Celje prepoznamo kot najboljšo med tistimi občinami, ki so nam pač posredovale odgovore.
Seveda je dejstvo, da naše prepoznavanje dobrih praks v MO Celje ne pomeni, da je stanje okolja v Celju dobro. Taka trditev bi bila nestrokovna in neutemeljena, podobno kot če bi po drugi strani trdili, da na področju varstva okolja v tej občini ni bilo storjenega nič. Okoljsko so zelo obremenjena praktično vsa urbana in industrijska središča v Sloveniji. Področja okoljskih obremenitev (zrak, voda, zemlja…) pa se razlikujejo deloma zaradi sodobnih razvojnih trendov, deloma zaradi zgodovinske dediščine posameznih okolij. Pri reguliranju novonastalih okoljskih obremenitev ima vlogo tudi lokalna skupnost (prostorski akti, lokalni promet, komunala), vendar je glavni del odgovornosti za sistemsko določanje kriterijev pod katerimi lahko delujejo posamezni obremenjevalci okolja, predvsem v rokah države.
Širše področje stare cinkarne v Celju je tudi po našem mnenju eno od tistih, ki zelo obremenjuje okolje v MO Celje in nujno potrebuje sanacijo. To je realna težava z zelo dolgo »brado«, za katero pa bodo morali čim prej najti kakovostne rešitve lastniki in država, lokalna skupnost (MO Celje) pa ima pravico in dolžnost sodelovati v postopku reševanja ter morda vanj posegati z odločitvami, za katere je pristojna.