| 4 januar |
Evropska komisija predstavila strategijo zmanjševanja emisije toplogrednih plinov |
Evropska komisija je konec prejšnjega leta predstavila strategijo zmanjšanja emisij za več kot 80 %, ne da bi se zaradi tega poslabšala oskrba z energijo ali konkurenčnost sektorja.
Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 80-95 % glede na raven leta 1990. Nujen je torej prehod na nizkoogljično gospodarstvo.
Evropska komisija je marca 2011 objavila časovnico prehoda na nizkoogljično gospodarstvo za vse gospodarske sektorje. Pripravila je tudi načrte za posamezne sektorje, zadnji med njimi je energetska časovnica 2050.
Ker je energetske potrebe in oskrbo v prihodnosti težko napovedati, časovnica vsebuje več različnih scenarijev posodobitve energetskega sistema in možnih posledic, izzivov in priložnosti. Vsi upoštevajo morebitne spremembe v ceni ogljika, tehnologiji in distribucijskih mrežah.
Scenariji, kako do nizkoogljičnega gospodarstva, temeljijo na kombinaciji štirih glavnih poti v nizkoogljično gospodarstvo: energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, jedrska energija ter skladiščenje in shranjevanje ogljika. Iz njih je mogoče razbrati, da je nizkoogljično gospodarstvo možno in dolgoročno cenejše od sedanjih energetskih usmeritev, energetska učinkovitost in raba obnovljivih virov energije sta nujni pogoj pri vsaki kombinaciji virov energije, v sodobno infrastrukturo je treba začeti vlagati takoj, pozneje bodo stroški veliko večji, nizke stroške in zanesljivo oskrbo z energijo lahko zagotovi samo enotni energetski trg - ta naj bi deloval leta 2014.
Vsi scenariji brez izjeme slonijo na predpostavki, da bo podnebne ukrepe sprejela čisto vsaka država EU. Tudi če odmislimo prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ne bo šlo brez naložb v energetska omrežja EU, saj je infrastruktura ponekod stara tudi 40 let.
Cene elektrike naj bi se dvigale do leta 2030, zato je treba vlagati v pametna električna omrežja in izpopolnjene tehnologije ter tako omogočiti učinkovitejšo proizvodnjo, distribucijo in shranjevanje energije. Skupaj z enotnim energetskim trgom bi tako dolgoročno zaustavili dvig cen.
Nastali stroški bi se povrnili z visoko stopnjo trajnostnih naložb v evropsko gospodarstvo, novimi delovnimi mesti in manjšo odvisnostjo od uvoza energije.
V prihodnosti sledi, da bo Evropska komisija na podlagi časovnice pripravila predloge, prvega v zvezi z notranjim trgom, obnovljivimi viri energije in jedrsko varnostjo že v letošnjem letu.
Več o energetski strategiji EU pa na spletni strani: http://ec.europa.eu/news/energy/111219_sl.htm
Slika: mapawatt.com