Planet Zemlja

Na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik so se prav tako odzvali vabilu Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije k izvedbi petkovega vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Finančno je projekt podprla Občina Hrastnik.

»Z našo aktivno udeležbo v projektu in odnosom do slovenske hrane smo tako z besedo in tudi zgledom poskušali poskrbeti, da bodo naši otroci zrasli v zdrave odrasle, ki bodo cenili doma pridelano hrano in skrbeli za zdravo okolje. Za zajtrk smo imeli črn kruh, maslo, mleko, med in jabolko -vse domačega porekla,« so sporočili iz šole.

Dolgoročni cilj je vplivati na izboljšanje odnosa do hrane, njene pridelave, varovanja okolja in zdravja populacije. Sodelujočim so bila v pomoč navodila oziroma usmeritve ter gradiva na spletni strani www.tradicionalni-zajtrk.si, vsebinam projekta pa so namenili 1. šolsko uro na razredni stopnji in 2. šolsko uro na predmetni stopnji v okviru razredne ure.

Na dan Tradicionalnega slovenskega zajtrka pa smo obeležili tudi DAN SLOVENSKE HRANE, zato so na OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik na razredni uri učencem razdelili zloženke “Dan slovenske hrane”in posvetili pozornost lokalno pridelani hrani. »Na ta dan sta nas na šoli obiskala tudi župan naše občine, gospod Miran Jerič, in poslanec državnega zbora, gospod Jože Velikonja, in učencem spregovorila o pomenu lokalno pridelane hrane. Sklenili smo, da bomo tak dan še ponovili,« so še povedali predstavniki šole.

Pravi slovenski zajtrk, ki so ga v večini šol in vrtcev postregli v petek, so imeli tudi v vrtcu Most na Soči.

Vzgojiteljice in otroci iz imenovanega vrtca pa nam o svojih vtisih slovenskega zajtrka niso sporočili v običajni obliki, temveč so zapisu dodali poetično noto.

Danes je k nam čebelica priletela,
ter dober tek vsem zaželela.
Svoj pridelek med nas je razdelila,
ter s tem nam zdravje okrepila.

Da lakoto bi mi pregnali,
smo si na kruh ga namazali,
zraven smo mleko popili
in energijo s tem vase zlili.

Zatem smo z jabolki se posladkali,
vitaminčke s tem si mi nabrali,
ter bacile vse pregnali.

Hvala vsem okoliškim čebelarjem za slasten med,
pa upamo, da drugo leto ga dobimo spet.

Toplotne izgube našega doma ne vplivajo le na globljo zarezo v družinskem proračunu, ampak tudi na okolje. Med najpomembnejše dejavnike toplotnih izgub sodi toplotna zaščita stavb. Z izolacijskimi materiali in kakovostnimi okni lahko zmanjšamo toplotne izgube za več kot 30 odstotkov.

Temperaturo prostorov je potrebno prilagoditi glede na rabo prostora, če je le-to mogoče. Prehodne prostore oz. prostore, ki so v uporabi le del dneva, sploh ni potrebno ogrevati oz. jih ogrevamo bistveno manj kot bivalne.

Bivalne prostore v zimskem času ogrevamo na temperaturo med 20 in 21°C, medtem ko naj bi bila temperatura v spalnicah le med 17 in 18°C. Omenjen temperaturni razpon naj bi ustrezal veliki večini ljudi. Dodatna plast oblačila je mnogo cenejša in okolju prijaznejša kot izdatno ogrevanje.

Vsaka dodatna stopinja temperature za 6 % dvigne porabo energije.

Idealna vlažnost v prostoru je med 40 in 60 %. Če je prevlažno, se lahko pojavi plesen. Zato je pomembno prezračevanje, pri čemer odstranimo odvečno vlago.

Vir: http://www.energijadoma.si/znanje/strokovnjak-svetuje/nekaj-osnovnih-napotkov-za-varcno-ogrevanje-in-prezracevanje

Foto: FreeDigitalPhotos.net