Pokovko lahko štejemo med polnozrnate prigrizke. Raziskave so pokazale, da naj bi pokovka vsebovala tudi polifenole v celo večjih količinah kot nekatero sadje in zelenjava. Seveda pa je pomembno, na kakšen način je pokovka pripravljena.
V raziskavi, objavljeni na spletni strani ASC (American Chemical Society), so ugotavljali količino antioksidantov v pokovki. Predhodne raziskave so pokazale na nizko vsebnost prostih polifenolov v pokovki, medtem ko je bila omenjena raziskava prva, ki je izračunala celotno vsebnost polifenolov v pokovki. Ta koncentracija naj bi bila veliko večja, kot so sprva pričakovali.
Ugotovili so, da je koncentracija polifenolov v pokovki do 15-krat višja kot v polnozrnatem tortilja čipsu. Nadalje so izračunali količino polifenolov v porcijah pokovke, kjer jih je do 300 mg, medtem ko jih je le 114 mg v porciji sladke koruze in 160 mg v porciji sadja. V povprečni prehrani Američanov sicer sadje prinese 255 mg polifenolov na dan, zelenjava pa 218 mg. Ena porcija pokovke bi prinesla 13 % povprečnega dnevnega vnosa polifenolov na osebo v Združenih državah Amerik
Pokovka je lahko enkraten prigrizek. Je namreč edini prigrizek s popolnoma nepredelanim zrnom. V drugih izdelki so zrna navadno predelana ter razredčena skupaj z ostalimi sestavinami.
Pokovka vsebuje približno 4 % vode, v katerih so koncentrirani polifenoli. Ti so v sadju in zelenjavi raztopljeni v približno 90 % vode. Tisti del pokovke, ki se velikokrat zatakne med zobmi, ima največjo koncentracijo polifenolov in prehranske vlaknine.
Pomembno je predvsem, kako pripravimo pokovko. Če pokovko cvremo v polnem loncu olja ter potresemo z večjo količino soli, ali če jo cvremo v olju in sladkorju, postane pokovka živilo polno kalorij in maščob. Na zraku pripravljena pokovka ima najmanj kalorij. Pokovka za v mikrovalovko ima dvakrat več kalorij kot tista, ki si jo sami pripravimo na olju, saj vsebuje tudi maslo in druge dodatke, ki jo naredijo nezdravo. Tako pripravljena vsebuje približno 28 % maščobe, medtem ko je približno 43 % maščob v pokovki za mikrovalovno pečico.
Kljub zanimivim rezultatom poudarjajo, da pokovka ne more nadomestiti svežega sadja in zelenjave v prehrani. Sadje in zelenjava vsebujeta namreč vitamine in hranila, ki jih v pokovki ne zasledimo. Tako ne pozabimo na uživanje sezonskega sadja in zelenjave. Za naše zdravje pa je pomembno tudi ustrezno gibanje na svežem zraku.
Priprava pokovke: V večjo posodo damo približno 5 žlic soli. Nanjo stresemo zrna koruze (pokovko), ne mešamo in pokrito segrevamo dokler ne zaslišimo pokanja. Ugasnemo ogenj in pustimo pokrito, dokler ne neha pokati. Nato pokovko presejemo skozi cedilo, da odstranimo sol. Sol se namreč ne bo prijela na pokovko, saj nismo dodali olja. Tako pripravljena pokovka je lahko zdrav prigrizek.
Vir: nutris.org
Slika: FreeDigitalPhotos.netPokovko lahko štejemo med polnozrnate prigrizke. Raziskave so pokazale, da naj bi pokovka vsebovala tudi polifenole v celo večjih količinah kot nekatero sadje in zelenjava. Seveda pa je pomembno, na kakšen način je pokovka pripravljena.
V raziskavi, objavljeni na spletni strani ASC (American Chemical Society), so ugotavljali količino antioksidantov v pokovki. Predhodne raziskave so pokazale na nizko vsebnost prostih polifenolov v pokovki, medtem ko je bila omenjena raziskava prva, ki je izračunala celotno vsebnost polifenolov v pokovki. Ta koncentracija naj bi bila veliko večja, kot so sprva pričakovali.
Ugotovili so, da je koncentracija polifenolov v pokovki do 15-krat višja kot v polnozrnatem tortilja čipsu. Nadalje so izračunali količino polifenolov v porcijah pokovke, kjer jih je do 300 mg, medtem ko jih je le 114 mg v porciji sladke koruze in 160 mg v porciji sadja. V povprečni prehrani Američanov sicer sadje prinese 255 mg polifenolov na dan, zelenjava pa 218 mg. Ena porcija pokovke bi prinesla 13 % povprečnega dnevnega vnosa polifenolov na osebo v Združenih državah Amerik
Pokovka je lahko enkraten prigrizek. Je namreč edini prigrizek s popolnoma nepredelanim zrnom. V drugih izdelki so zrna navadno predelana ter razredčena skupaj z ostalimi sestavinami.
Pokovka vsebuje približno 4 % vode, v katerih so koncentrirani polifenoli. Ti so v sadju in zelenjavi raztopljeni v približno 90 % vode. Tisti del pokovke, ki se velikokrat zatakne med zobmi, ima največjo koncentracijo polifenolov in prehranske vlaknine.
Pomembno je predvsem, kako pripravimo pokovko. Če pokovko cvremo v polnem loncu olja ter potresemo z večjo količino soli, ali če jo cvremo v olju in sladkorju, postane pokovka živilo polno kalorij in maščob. Na zraku pripravljena pokovka ima najmanj kalorij. Pokovka za v mikrovalovko ima dvakrat več kalorij kot tista, ki si jo sami pripravimo na olju, saj vsebuje tudi maslo in druge dodatke, ki jo naredijo nezdravo. Tako pripravljena vsebuje približno 28 % maščobe, medtem ko je približno 43 % maščob v pokovki za mikrovalovno pečico.
Kljub zanimivim rezultatom poudarjajo, da pokovka ne more nadomestiti svežega sadja in zelenjave v prehrani. Sadje in zelenjava vsebujeta namreč vitamine in hranila, ki jih v pokovki ne zasledimo. Tako ne pozabimo na uživanje sezonskega sadja in zelenjave. Za naše zdravje pa je pomembno tudi ustrezno gibanje na svežem zraku.
Priprava pokovke: V večjo posodo damo približno 5 žlic soli. Nanjo stresemo zrna koruze (pokovko), ne mešamo in pokrito segrevamo dokler ne zaslišimo pokanja. Ugasnemo ogenj in pustimo pokrito, dokler ne neha pokati. Nato pokovko presejemo skozi cedilo, da odstranimo sol. Sol se namreč ne bo prijela na pokovko, saj nismo dodali olja. Tako pripravljena pokovka je lahko zdrav prigrizek.
Vir: nutris.org
Slika: FreeDigitalPhotos.net
“Pri pridelavi, predelavi, prodaji in potrošnji ekološke hrane ne gre le za vprašanje bolj ali manj zdrave hrane, temveč za vse razsežnosti trajnostnega razvoja, h kateremu smo se v Evropski uniji zavezali - za okoljsko, socialno, gospodarsko, in, nenazadnje, tudi etičnorazsežnost. Ekološko kmetovanje, ki se v Uniji zadnja leta hitro širi, je nedvomno pravi odgovor tudi na vprašanje, kakšen planet želimo zapustiti našim potomcem.” je povedal evropski poslanec Ivo Vajgl ob začetku spletnega javnega posvetovanja o ekološko pridelani hrani, ki ga je Evropska Komisija začela 15. januarja in bo trajalo do 10. aprila. Kot navaja Komisija, bodo do konca leta na podlagi analize prispelih predlogov predstavili predlog sprememb zakonodajnegaokvira.
