| 5 januar |
Naj hrana ne konča v smeteh |
Britanci na leto zavržejo kar en milijon ton še užitne hrane, v Avstriji pa med smetmi vsako leto konča 166.000 ton živil. Stroški zavržene hrane povprečno avstrijsko gospodinjstvo stanejo okrog 400 evrov na leto. Za Slovenijo natančnega podatka sicer ni, obstajajo pa ocene, ki pravijo, da glede na količino bioloških odpadkov Slovenci v smeti vržemo kar 30 odstotkov hrane. Da je v črnih smetnjakih veliko (tudi še uporabne) hrane, pričajo tudi občasno pregledi Snaginih zabojnikov za preostanek odpadkov.
Dva najpogostejša vzroka za odmetavanje hrane sta prevelika količina kuhane/pripravljene hrane in pa živila, ki jih ne pojemo oz. ne uporabimo pravočasno. Najbolj pomembno je, da kupimo toliko hrane, kolikor je potrebujemo in to tudi porabimo. Pomembno je tudi, da je naš hladilnik nastavljen na ustrezno temperaturo in da živila, kot so riž, moka ipd., shranjujemo v neprodušnih posodah. Eden od razlogov, zakaj odvržemo toliko hrane, je namreč tudi nepravilno shranjevanje živil.
»Naučimo« se torej uporabljati zamrzovalnik. Tik preden živilu poteče rok uporabe, ga zamrznemo in mu tako podaljšamo življenjsko dobo. Prav tako živila zamrzujmo v manjših količinah, ki jih bomo porabili naenkrat. Tudi ostala živila zahtevajo primerno hrambo, da dlje ostanejo sveža. Sadje in zelenjava sodita v hladilnik, čebula in krompir pa bosta ostala sveža in okusna, če ju hranimo v hladnih temnih prostorih.
Vir: www.snaga.si
Slika: FreeDigitalPhotos.net