S pomočjo Eko beri do prve slikanice

ng1V vrtcu Nova Gorica so v sklopu natečaja Planetu Zemlja prijazna šola vrtec prebirali eko knjigice in jih nato skozi pedagoške metode obravnavali.

Ker otroci te starosti zelo radi listajo po slikanicah, so s pomočjo vzgojiteljic izdelali njihovo prvo slikanico. Pričeli so z risanjem, kjer so uporabili suhe barvice in voščenke.

Uspelo jim je narisati muco, nepremagljiva ovira pa se jim niti ni zdelo lepljenje muce. Ker se je nabralo veliko izdelkov, so jih uredili in zvezali skupaj.

Nastala je njihova prva slikanica, ki so jo otroci predstavili staršem.

Več o projektu si lahko preberete tukaj.

Prva slovenska e-knjigarna in e-knjižnica Biblos začela z izposojo

knjigeDistribucijski portal Biblos, ki bo ponujal storitve e-knjigarne in e-knjižnice, je prejšnji teden začel s testnim omogočanjem elektronske izposoje knjig Biblos-lib v desetih splošnih knjižnicah po državi.

Člani Mestne knjižnice Ljubljana, Mariborske knjižnice, Mestne knjižnice Kranj, Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič, Knjižnice A.T. Linharta Radovljica, Občinske knjižnice Jesenice, Knjižnice Domžale, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in Goriške knjižnice Franceta Bevka za izposojo e-knjig prek Biblos-lib potrebujejo zgolj veljavno članstvo in geslo za dostop do Moje knjižnice, ki ga pridobijo v matični knjižnici.

Bralci bodo knjige prenesli na svoje mobilne naprave, za uporabnike, ki tovrstnih naprav ne premorejo, pa bodo knjižnice poskrbele z bralniki s tehnologijo e-ink, posebej prilagojenimi za delovanje v sistemu Biblos.

Vzpostavitev sistema je plod sodelovanja z Inštitutom informacijskih znanosti iz Maribora IZUM, lastnikom spletnega bibliografskega sistema Cobiss, tako da sta zdaj oba sistema sinhronizirana, kar za uporabnike prinaša enostavnejšo iskanje in izposojo e-knjig. E-knjige v e-knjigarni Biblos bodo zaščitene z Adobe DRM zaščito, tiste, katerih cena bo nižja od 5 evrov, pa z vodnim žigom.

Po uspešnem testnem obdobju bo celoten sistem Biblos začel delovati predvidoma v začetku poletja, v e-knjigarni in e-knjižnici pa bo na voljo okoli tisoč e-naslovov.

Vir: http://dne.enaa.com/E-svet/E-druzba/Prva-slovenska-e-knjigarna-in-e-knjiznica-Biblos-zacela-z-izposojo.html?ref={59A26A17-E8CE-4BDF-A10C-1B0793736E09}&utm_source=enovice_dne_28032013&utm_medium=email&utm_term=02_novica08&utm_campaign=dne

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Razlogi za letošnjo hladno pomlad

snowV ponedeljek objavljeni satelitski posnetek kaže, da je obseg ledu na Arktičnem morju trenutno blizu minimumu, kar so ga kadarkoli zabeležili v tem obdobju leta.

Taljenje ledu na Arktičnem morju bi po mnenju znanstvenikov lahko botrovalo ekstremnim temperaturam, tako visokim kot nizkim. Taljenje ledu je tako lahko bil razlog za nenavadno toplo pomlad lani, verjetno pa je botrovalo tudi močnemu sneženju in mrzli pomladi v Evropi in Severni Ameriki letos.

Tako površina kot tudi količina morskega ledu, ki se vsako leto oblikuje in nato topi v Arktičnem oceanu, je lansko jesen padla na rekordno nizko raven. V ponedeljek objavljeni satelitski posnetki pa kažejo, da je površina ledu šesta najmanjša v tem zgodnje pomladnem času odkar obseg arktičnega ledu spremljajo s sateliti.

Tudi Ameriška agencija za oceane in ozračje trdi, da segrevanje Arktičnega morja vpliva na vreme na severni polobli. ”Zaradi izgube ledu v Arktično morje prodira več sončne energije in zaradi tega lahko v Severni Ameriki in Evropi pričakujemo več ekstremnih vremenskih pojavov, kot so močno sneženje, vročinski valovi in poplave,” navajajo.

Vir: http://dne.enaa.com/E-svet/Znanost/Zakaj-je-letosnja-pomlad-mrzla-in-zasnezena.html?ref={59A26A17-E8CE-4BDF-A10C-1B0793736E09}&utm_source=enovice_dne_28032013&utm_medium=email&utm_term=02_novica02&utm_campaign=dne

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Slabo gospodarjanje z vodnimi viri

vodaDruštvo Planet Zemlja je že pred leti opozarjalo poslance Državnega zbora RS in vlado RS na slabo urejeno področje podeljevanja koncesij za komercialno izkoriščanje vodnih virov. Vladna uredba, ki velja na tem področju že zelo dolgo časa predpisuje izjemno zapleten postopek ugotavljanja stanja vodnih virov in tako povzroča velike zaostanke pri izvajanju potrebnih postopkov ter izdaje odločb. Hkrati je vladna uredba tudi vsebinsko popolnoma neprimerna, saj v ničemer ne stimulira racionalne rabe vodnih virov. Uredba namreč določa koncesijsko dajatev na podlagi količin prodanih pijač in ne na podlagi količin porabljene vode, kar samo po sebi pomeni, da podjetij ne stimulira k racionalni rabi vodnih virov.

Društvo Planet Zemlja je zato že pred leti in celo ob sodelovanju večjih slovenskih proizvajalcev pijač, ki so tudi sami opozarjali na problematiko koncesij, pripravilo predlog nove vladne uredbe, ki bi postopke podeljevanja koncesij bistveno skrajšala, koncesijsko dajatev pa zastavila tako, da bi bila podjetja stimulirana k racionalni rabi
vodnih virov, vendar se slovenska politika na predloge ni odzivala.

Po mnenju društva Planet Zemlja je sicer Računsko sodišče pravilno ugotovilo, da se z vodnimi viri v Sloveniji gospodari slabo in neracionalno, na žalost pa ni dovolj jasno definiralo razlogov, ki po trdnem prepričanju društva ležijo predvsem v slabo pripravljeni regulativi.

Foto: FreeDigitalPhotos.net

»Vodnih virov ni mogoče privatizirati.«

philippePogovarjali smo se s članom Evropskega parlamenta Philippom Juvinom, ki nam je razložil in pojasnil vsebino direktive Evropske komisije o podeljevanju koncesij ter nam osvetlil ozadja napačnih informacij, predstavljenih v javnosti.

»Veliko ljudi meni, da ta direktiva vodi v privatizacijo javnih storitev ali javnih virov, vendar to sploh ni njeno bistvo. Podeljevanje koncesij ni privatizacija, saj viri ostajajo v javni lasti. Namenjena je formalni ureditvi vseh javnih storitev, ki se opravljajo na podlagi koncesij in ne samo pri upravljanju z vodooskrbo.«

Koncesija pomeni zgolj, da se oblasti odločijo, da na podlagi vnaprej določenih pogojev za omejen čas prepustijo opravljanje neke storitve najboljšemu ponudniku. »Prav lokalne ali državne oblasti pa so tudi najbolj odgovorne, da pripravijo take razpisne pogoje, da koncesionar ne more privatizirati področja, ki ga dobi v koncesijsko upravljanje,« je še poudaril Juvin.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Evropska komisija sprejela Zeleno knjigo

onesnazEvropska komisija je včeraj naredila prvi korak do novega okvira politike EU o podnebnih spremembah in energiji za obdobje do 2030. Sprejela je zeleno knjigo, s katero odpira javno posvetovanje o vsebini te politike za obdobje do 2030.

Zelena knjiga odpira vrsto vprašanj v zvezi s podnebnimi in energetskimi cilji, ki bi jih bilo treba določiti za obdobje do leta 2030, doseganju skladnosti med različnimi instrumenti politike, vlogi energetskega sistema v konkurenčnosti EU ter upoštevanju različnih zmogljivosti držav članic za ukrepanje. Komisija namerava novi okvir podnebne in energetske politike EU, ki ga bo pripravila na podlagi mnenj držav članic, institucij EU in zainteresiranih skupin, predložiti do konca tega leta.

Javno posvetovanje bo potekalo do 2. julija 2013 prek spletne strani: http://ec.europa.eu/energy/consultations/20130702_green_paper_2030_en.htm

Vir: PEK