Planet Zemlja

Društvo Planet Zemlja je že pred leti opozarjalo poslance Državnega zbora RS in vlado RS na slabo urejeno področje podeljevanja koncesij za komercialno izkoriščanje vodnih virov. Vladna uredba, ki velja na tem področju že zelo dolgo časa predpisuje izjemno zapleten postopek ugotavljanja stanja vodnih virov in tako povzroča velike zaostanke pri izvajanju potrebnih postopkov ter izdaje odločb. Hkrati je vladna uredba tudi vsebinsko popolnoma neprimerna, saj v ničemer ne stimulira racionalne rabe vodnih virov. Uredba namreč določa koncesijsko dajatev na podlagi količin prodanih pijač in ne na podlagi količin porabljene vode, kar samo po sebi pomeni, da podjetij ne stimulira k racionalni rabi vodnih virov.

Društvo Planet Zemlja je zato že pred leti in celo ob sodelovanju večjih slovenskih proizvajalcev pijač, ki so tudi sami opozarjali na problematiko koncesij, pripravilo predlog nove vladne uredbe, ki bi postopke podeljevanja koncesij bistveno skrajšala, koncesijsko dajatev pa zastavila tako, da bi bila podjetja stimulirana k racionalni rabi
vodnih virov, vendar se slovenska politika na predloge ni odzivala.

Po mnenju društva Planet Zemlja je sicer Računsko sodišče pravilno ugotovilo, da se z vodnimi viri v Sloveniji gospodari slabo in neracionalno, na žalost pa ni dovolj jasno definiralo razlogov, ki po trdnem prepričanju društva ležijo predvsem v slabo pripravljeni regulativi.

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Pogovarjali smo se s članom Evropskega parlamenta Philippom Juvinom, ki nam je razložil in pojasnil vsebino direktive Evropske komisije o podeljevanju koncesij ter nam osvetlil ozadja napačnih informacij, predstavljenih v javnosti.

»Veliko ljudi meni, da ta direktiva vodi v privatizacijo javnih storitev ali javnih virov, vendar to sploh ni njeno bistvo. Podeljevanje koncesij ni privatizacija, saj viri ostajajo v javni lasti. Namenjena je formalni ureditvi vseh javnih storitev, ki se opravljajo na podlagi koncesij in ne samo pri upravljanju z vodooskrbo.«

Koncesija pomeni zgolj, da se oblasti odločijo, da na podlagi vnaprej določenih pogojev za omejen čas prepustijo opravljanje neke storitve najboljšemu ponudniku. »Prav lokalne ali državne oblasti pa so tudi najbolj odgovorne, da pripravijo take razpisne pogoje, da koncesionar ne more privatizirati področja, ki ga dobi v koncesijsko upravljanje,« je še poudaril Juvin.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Evropska komisija je včeraj naredila prvi korak do novega okvira politike EU o podnebnih spremembah in energiji za obdobje do 2030. Sprejela je zeleno knjigo, s katero odpira javno posvetovanje o vsebini te politike za obdobje do 2030.

Zelena knjiga odpira vrsto vprašanj v zvezi s podnebnimi in energetskimi cilji, ki bi jih bilo treba določiti za obdobje do leta 2030, doseganju skladnosti med različnimi instrumenti politike, vlogi energetskega sistema v konkurenčnosti EU ter upoštevanju različnih zmogljivosti držav članic za ukrepanje. Komisija namerava novi okvir podnebne in energetske politike EU, ki ga bo pripravila na podlagi mnenj držav članic, institucij EU in zainteresiranih skupin, predložiti do konca tega leta.

Javno posvetovanje bo potekalo do 2. julija 2013 prek spletne strani: http://ec.europa.eu/energy/consultations/20130702_green_paper_2030_en.htm

Vir: PEK