FIJET Zlato jabolko za zeleno Ljubljano

fijet1Ljubljana, 27. 6. 2016 – Včeraj se je v Ljubljani končal večdnevni obisk delegacije Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev FIJET pod vodstvom njenega predsednika Tijanija Haddada. Osrednji cilj njega obiska je bila podelitev priznanja Zlato jabolko Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope 2016 in nositeljici naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2015. Pretekli petek ga je na svečanosti v Narodni galeriji v Ljubljani prejel Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana iz rok Tijanija Haddada. Dan zatem so v trajni spomin na nagrado Zlato jabolko predstavniki MOL, Turizma Ljubljana ter predstavniki slovenskega in Svetovnega FIJET v Šmartinskem parku v Ljubljani zasadili avtohtono slovensko jablano zlata parmena, vzgojeno v samostanu Pleterje.

Svečane podelitve Zlatega jabolka v Narodni galeriji so se udeležili poleg predsednika Svetovnega FIJET Tijanija Haddada tudi generalna sekretarka Marijana Rebić ter člana komisije za podeljevanje Zlatega jabolka Tina Čubrilo in Mohamed Salah Attia. Med gosti na svečanosti so bile tudi Eva Štravs Podlogar, generalna direktorica Direktorata za turizem in internacionalizacijo pri gospodarskem ministrstvu, Maja Pak, generalna direktorica Slovenske turistične organizacije, Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana in Barbara Vajda, nekdanja dolgoletna direktorica tega javnega zavoda. Prav s podporo Turizma Ljubljana je bil izveden svečan dogodek podelitve.

Saditev jablane v Šmartinskem parku2

Priznanje Zlato jabolko je Zoranu Jankoviću, županu Mestne občine Ljubljana izročil Tijani Haddad, predsednik Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev FIJET, foto: Tjaša Janovljak.

Ob predaji priznanja Zoranu Jankoviću je Tijani Haddad poudaril, da ljubljanski župan očitno zelo dobro ve, kako dati mestu Ljubljana nasmeh, dobro vzdušje in življenje, medtem ko je Zoran Janković dejal, da MOL skuša pri urejanju in vodenju slovenske prestolnici predvsem najti in dati odgovore na mnoga vprašanja, ki so pomembna za njene prebivalce zdaj, še zlasti pa bodo tudi v prihodnosti.

V utemeljitvi priznanja so turistični novinarji slovenskega in svetovnega združenja zapisali, zakaj se je Komisija Svetovnega FIJET za podeljevanje Zlatega jabolka odločila, da ga podeli Ljubljani. Seznam mednarodnih nagrad, ki jih je Ljubljana prejela kot priznanje za svoja prizadevanja na področju trajnostnega razvoja v zadnjih letih, je impresiven. Med njimi najbolj izstopa prestižni naziv Zelene prestolnice Evrope 2016, ki ji ga je podelila Evropska Komisija za dosežene največje spremembe na področju trajnosti v najkrajšem času. Z »Vizijo Ljubljana 2025″, ki se uresničuje od leta 2007, postaja slovenska prestolnica trajnostno in idealno mesto. V pičlih devetih letih je bilo v skladu z njo implementiranih več kot 1.700 projektov, hkrati pa je zaščitena in ohranjena zelena identiteta mesta.

Ljubljana je tudi prejemnica nagrade Tourism for Tomorrow Destination Award 2015, ki jo podeljuje World Travel and Tourism Council (WTTC), za odlično ohranjene zelene površine in v prihodnost usmerjeno strategijo trajnostnega razvoja.

V utemeljitvi je tudi zapisano, da sta turizem in gostinstvo vedno bolj pomembni gospodarski dejavnosti v Ljubljani. Tako infrastruktura kot storitve so se v zadnjem desetletju vidno izboljšale. Poleg tega, da je večina starega mestnega jedra spremenjenega v območje za pešce, je cilj bodočih mestnih projektov in napovedanih naložb v turizem in gostinstvo nadaljnja bogatitev ponudbe destinacije.

Saditev jablane v Šmartinskem parku

Saditev jablane v Šmartinskem parku: Drago Bulc, predsednik FIJET Slovenija, Tjaša Ficko, podžupanja in Zoran Janković, župan MOL ter Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, foto: C. Potočnik.

Združenje FIJET Zlato jabolko podeljuje od leta 1970, v Sloveniji sta ga doslej prejela Fundacija Poti miru v Posočju leta 2012 in družba Postojnska jama leta 2014. Predlog za podelitev Zlatega jabolka Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope 2016, je dal FIJET – Društvo turističnih novinarjev Slovenije.

Za štiridnevno bivanje v Sloveniji je Turizem Ljubljana za turistične novinarje Svetovnega FIJET pripravil zanimiv program ogleda zelene Ljubljane in Velike Planine, kot enega izmed zanimivih turističnih ciljev Osrednjeslovenske regije. Spoznali so vrhunsko kulinariko v restavraciji As Aperitivo in po svečani podelitvi Zlatega jabolka v Narodni galeriji jedi iz nabora Okusov Ljubljane. Sprehodili so se skozi park Tivoli z Jakopičevo promenado, si Ljubljano ogledali med vožnjo z leseno ladjico Ljubljanica z rečne gladine in obiskali Odprto kuhno na Pogačarjevem trgu. Zanimivo doživetje zanje je bil tudi obisk Velike planine z ogledom pastirskega naselja, izdelovanja trniča in pokušino jedi na žlico v okrepčevalnici Zeleni rob. Ob koncu obiska v Sloveniji so si v Postojni turistični novinarji z velikim zanimanjem ogledali interaktivno razstavno zbirko EXPO Postojnska jama kras. Ugotovili so, da družba Postojnska jama z nadaljnjimi vlaganji, na primer v popolno obnovo Hotela Jama, opravičuje nagrado Zlato jabolko, ki jo je prejela leta 2014.

fijet2FIJET Slovenija – Društvo turističnih novinarjev

Cveta Potočnik

 

 

MUŠ VE, KAJ JE DOBRO :)

junij 2 2016 019Ob devetem rojstnem dnevu društva Planet Zemlja, so nam avtorji Malega Ustvarjalnega Štartup-a podarili znak našega društva, ki so ga izdelali iz naravnih materialov. Anna in Miha iz MUŠ-a sta zavihala rokave – tako kot že velikokrat doslej – in ustvarila obesek, ki krasi prostore društva. Več o aktivnostih mladih ustvarjalcev pa najdete na: http://artvilla.si/.

Prijateljem se za prijazno pozornost, iskreno zahvaljujemo!

Ker nam ni vseeno!

DEVETI ROJSTNI DAN DRUŠTVA

logotip dpz - 13.01.2011Jutri obeležuje društvo Planet Zemlja deveto leto delovanja. Ob tej priložnosti izražamo iskrene zahvale vsem, ki ste kdaj sodelovali pri aktivnostih društva, ki se ukvarja s komuniciranjem okoljskih tem. Od našega prvega dogodka – koncerta za prihodnje generacije, ki smo ga organizirali v okviru Live Earth koncertov 7.7.2007 v Ljubljani in ga poimenovali Rock za prihodnje generacije, na njem pa je nastopilo 16 izvajalcev in prek 22 znanih oseb, ki so skoraj 4.000-glavo množico nagovarjali k odgovornemu ravnanju do našega Planeta Zemlje in prihodnjih generacij – smo svoje delovanje razširili na skoraj vsa področja bivanja in delovanja, ta pa smiselno povezovali z varovanjem okolja in ohranjanjem narave. Počasi smo dosegali vse tipe javnosti in naše projekte so srečali tako mladi, kot tudi starejši, najstarejši, strokovnjaki, gospodarstveniki, politiki, starši, prosvetni delavci,…tako doma, kot tudi v tujini.

Zahvala za sodelovanje pri projektih društva pa gre v prvi vrsti častnim članom društva, strokovnjakom in prostovoljcem, ki jih vztrajno vključujemo v naše aktivnosti.

Vabljeni, da se s svojimi mnenji pridružite praznovanju društva Planet Zemlja. Ob jubilejnem 10 letu delovanja, pa se tudi srečamo!

Ker nam ni vseeno!

 

VODA – VIR ŽIVLJENJA

pogovor slikcaCelje, 17.6.2016 – Sinoči je v muzejski kavarni Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer so na svetovni dan voda otvorili razstavo na temo vode, potekal javni pogovor z naslovom: Voda, kako dolgo še dostopna vsem? Pogovora, ki sta ga organizirala Muzej in društvo Planet Zemlja, sta se udeležila evropski poslanec iz vrst Zelenih dr. Igor Šoltes in predstavnik Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo Brane Golubović. Dogodka se je udeležila tudi poslanka Državnega zbora Janja Sluga, ki je tvorno prispevala k razpravi.

»Podnebne spremembe že dlje časa narekujejo tematike, ki jih mora človeštvo postavljati na dnevne rede razprav in ena od glavnih je prav gotovo tudi voda. Dejstvo, da je zgolj slab odstotek vse vode na zemlji pitne, da je število prebivalstva in ekstremnih naravnih vremenskih pojavov v porastu, da se voda potrebuje tako rekoč pri vseh dnevnih opravilih posameznikov, pa tudi v gospodarstvu, kmetijstvu,…s čimer raste njen pomen kot vira zaslužka in ne zgolj preživetja, je skrb zbujajoče,« je v uvodu povedala predsednica društva Planet Zemlja, Irena Mraz.

Voda je zagotovo ena glavnih tem, ki hiti v ospredje diskusij tako politike, kot tudi gospodarstva, stroke, pa tudi širše. V Evropi se tej temi posveča veliko pozornosti že od leta 2010, ko je OZN opozorila na probleme, povezane z dostopnostjo pitne vode, nato leta 2012 z evropsko direktivo, ki je sprožila prvo množično državljansko pobudo Evropejcev, ki so zbrali skoraj 2 milijona podpisov in s tem izrazili odločenost za trajno ohranitev vode kot javne dobrine in njeno zaščito v evropskem pravnem redu.

Leta 2015 je Evropski parlament z resolucijo pozval Evropsko komisijo (EK) naj z zakonodajo uredi, da bo pravica do vode vtkana tudi v evropsko zakonodajo, evropski poslanec dr. Šoltes pa je EK v poslanici spraševal o tem, kdaj bo pripravila zakonodajni predlog, s katerim se bo eksplicitno priznalo dostop do vode in sanitarnih storitev kot temeljno človekovo pravico, v skladu z definicijo iz deklaracije OZN iz leta 2010.

»Pravica do vode v evropski zakonodaji še vedno ni opredeljena kot temeljna človekova pravica, pritiski po privatizaciji vode pa se krepijo,« je poudaril dr. Igor Šoltes in opozoril na nevarnosti, ki jih prinašajo mednarodni sporazumi kot je TTIP, ki jih sklepa ali se o njih pogaja EU, saj se postavljajo nad ustavno ureditev držav podpisnic. »Slovenska ustava vode ne more v vseh primerih zaščititi pred spornimi sporazumi, ker je hierarhično pod njimi, zato mora biti slovenska politika pri zavračanju takšnih mednarodnih sporazumov bistveno bolj odločna.«

Podobne pobude kot je slovenska, s katero naj bi se pravica do vode implementirala v ustavo, so izvedle države EU že večkrat in tako so v Italiji leta 2011 nasprotniki privatizacije vodnih virov dosegli umik privatizacije na referendumu, v Belgiji si civilne iniciative skoraj desetletje prizadevajo za vpis pravice do vode v ustavo, Slovaški bo očitno to kmalu uspelo. V Sloveniji je civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo zbrala že prek 57.000 podpisov za pobudo, ki jo je predala predsedniku Državnega zbora.

Razprava v Državnem zboru o tem poteka že več kot pol leta in svoja mnenja k predlogu podajajo tako člani ustavne komisije, kot tudi pravniki. »29. junija bo v parlamentu potekalo ponovno odločanje o predlogu, ki mu je politika naklonjena,« je povedala poslanka Janja Sluga, ki pričakuje, da bo epilog prinesla letošnja jesen.

»Slovenija bo v prihodnje izvoznica modrega zlata. Postavlja se samo vprašanje ali bo to izvajala država prek svojih podjetij in prihodke vlagala v razvoj in blaginjo ljudi ali prek zasebnih podjetij, katerih cilj je maksimiziranje dobička za svoje lastnike,« je sicer zadovoljen nad podporo pobudi povedal Brane Golubović in dodal: »Obstoječe koncesnine za rabo vode zasebnih podjetij bodo v najslabšem primeru ostale v veljavi toliko časa, za kolikor so bile podeljene, saj bi lahko prišlo do odškodninskih zahtevkov.«

Koncesije same sicer ne pomenijo privatizacije vodnih virov, vendar odpirajo vsaj vprašanja trajanja – ročnosti koncesij, ter seveda zavez koncesionarja v primerih pomanjkanja vode za oskrbo prebivalstva. Voda kot strateški vir bo v prihodnje tudi na mednarodni ravni strmo pridobivala na vrednosti in jo lahko že sedaj postavimo ob bok nafti, ali drugim energetskim virom. Ob podnebnih spremembah in posledičnem pomanjkanju, pa bo njena cena še skokovito naraščala. Dokaz za to je tudi dejstvo, da se z vodnimi viri že danes ukvarjajo tudi obveščevalne službe svetovnih velesil, so poudarili sogovorniki.

Pobuda Civilne inciative je še vedno odprta, razstava o vodi pa bo svoja vrata zaprla konec leta 2017.

Za morebitne objave se vam zahvaljujemo, fotografijo s sinočnjega pogovora pa lahko uporabite brez omejitev avtorskih pravic.

Ker nam ni vseeno!

www.planet-zemlja.org

 

FOOD REVOLUTION v letu 2016

foodrevolution-logo1Bliža se konec šolskega leta in vsi se že počasi pripravljamo na počitnice in dopuste. Šolarji bodo svojo uspešnost dobili s spričevali, mi pa smo pod naše letošnje dejavnosti potegnili črto in zadovoljno ugotavljamo, da se je aktivnosti kar nabralo. Nekaj najzanimivejših izsledkov letošnjega leta želimo deliti tudi z vami.

DSCN2942Največ udeležencev smo dosegli z delavnicami Food revolution v sklopu natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec. Šole so lahko projekt izvajale same ali pa jih je obiskala naša izvajalka, Tanja Gobec. Glavni motiv delavnic je bilo kuhanje iz ostankov sestavin. Tega projekta sta se udeležila 402 udeleženca, od tega je bilo 325 otrok in mladih.

30. januarja smo se udeležilo Zimskega ekošportanja v Lumpi parku v Tivoliju, kjer smo z obiskovalci delili recepte in izkušnje ter jim ponudili kruhovo potico.

23. aprila nas je Mestna zveza tabornikov povabila, naj se pridružimo praznovanju njihove 20. obletnice na Feštivalu. Vabilu smo se seveda odzvali in pripravili zanimivo delavnico: preizkusili so se v prepoznavanju različnih začimb samo s pomočjo vonja. Zanje smo pripravili tudi posebne ankete glede njihovih prehrambenih navad.

Rezultati so pokazali naslednje:

Najljubša hrana anketirancev je: pica, špageti, ribe, kivi, rižote, špinačna pita, palačinke, zrezki, kitajska ali italijanska kuhinja.

Poznavanje začimb (po imenu): največ jih je omenilo baziliko, rožmarin in cimet. Sledili so paprika, origani, meta, ingver, kamilice in kumina. Ostali so bili omenjeni samo enkrat: timijan, česen, čebula, kari, žafran, peteršilj, majaron, melisa, bezeg, klinčki, kurkuma in drobnjak.

Najljubše malice naših mladih so: sendviči, palačinke, solata, klobase, nutela, testenine in tortelini.

Kako pa se odločajo, kaj bi kupili? Večina jih gleda na to, kaj kupi – da jim je všeč. Cena ni tako pomembna, nekaj anketirancev pa je bilo še premladih, da bi si malico kupovali sami.

Ankete smo pripravili tudi za odrasle.

Povprašali smo jih, na podlagi česa se odločajo za nakup določene hrane. Največ jih gleda na ceno in izvor, malo manj jih zanimajo sestavine, v manjši meri pa gledajo tudi na sam okus, embalažo in ekološki izvor kupljenega.

Anketirani najpogosteje kuhajo naslednje jedi: riž, meso, testenine, krompir, solato, zelenjavne juhe.

Odrasli si najpogosteje za malico izberejo sadje, malo manjkrat zelenjavo, jedo pa tudi sendviče, kruh, mlečne izdelke in pripravljene obroke.

Anketirance smo povprašali tudi, če organske odpadke kompostirajo. Velika večina vprašanih organske odpadke ločuje, od tega jih polovica kompostira, druga polovica pa ima koš za ločeno zbiranje organskih odpadkov. Le majhen delež organskih odpadkov ne ločuje.

Food_Revolution_Festival_Malaulica_2016_4V maju smo začeli priprave na Food Revolution Day. Jamie Oliver, začetnik gibanja, je pripravil zbirko enostavnih receptov, ki smo jih objavljali na naši spletni strani. Na sam Food Revolution Day smo združili moči z ambasadorko Ireno Tomažin in zavodom Kalejdoskop. V petek, 20. maja, smo v Mestni igralnici v Ljubljani otrokom in staršem predstavili prehransko revolucijo. Tanja Gobec, naša sodelavka iz društva Skrinja, je pripravila delavnico peke kruha od zrnja do dišečega hlebčka. Udeleženci so se lahko preizkusili v mletju zrnja s kamni in ročnim mlinčkom, zameslili testo in poskusili izvrstne pirine žemljice.

Naše aktivnosti se še ne bodo zaključile, v juliju bomo našo delavnico izvedli v sklopu programa Aktivnih počitnic v CŠOD Kavka.

Ker nam je mar,

vaši ambasadorji

Voda, kako dolgo še dostopna vsem?

image001Muzej novejše zgodovine Celje in društvo Planet Zemlja Vas v petek, 17. junija 2016, ob 18. uri vabita v muzejsko kavarno na Prešernovi 17, na javni pogovor v sklopu muzejskih večerov.

Pogovor bo tekel o pomenu vode kot javne dobrine, državljanski pobudi za vpis pravice do vode v Ustavo Republike Slovenije in zaščiti pravice do vode kot temeljne človekove pravice v evropskem pravnem redu. Pogovor z evropskim poslancem dr. Igorjem Šoltesom in predstavnikom Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo Branetom Golubovićem, bo vodila Irena Mraz, predsednica društva Planet Zemlja.

Vljudno vabljeni!