DR. PETRA BOLE O VLOGI ČEBEL V NAŠEM VSAKDANU
Tokrat smo kratek pogovor opravili z dr. Petro Bole, direktorico Muzejev Radovljiške občine, med katere spada tudi izredno dobro obiskan čebelarski muzej.
- Ste soavtorica knjige Trgovina s kranjsko čebelo, ki vsebuje veliko zanimivih zgodb, povezanih s čebelami. Katera se vam je od vseh zdela še najbolj zanimiva - morda za naše mlade eko novinarje?
Med številnimi zanimivimi zgodbami o čebelah, ki so predstavljene v knjigi “Trgovina s kranjsko čebelo”, je ena od najbolj fascinantnih prav gotovo ta, ki opisuje nenavadne načine, kako so čebele potovali po celem svetu. Kljub svoji majhnosti in občutljivosti so čebele prepotovale ogromne razdalje, uporabljajoč različna prevozna sredstva, kot so letala, ladje, zrakoplovi in vlaki. Presenetljivo je, kako so se čebele lahko širile na vse celine sveta, kar je omogočilo, da so ljudje po celem svetu spoznali kranjsko sivko in njeno pomembno vlogo v čebelarstvu. Ta zgodba bi lahko bila zanimiva in poučna za mlade eko novinarje, saj ponuja vpogled v fascinantne načine, kako so se čebele razširile po svetu ter kako so bile pomembne v različnih kulturah in okoljih.
- Zasledili smo izraz čebelarski turizem, pa borza matic, apiterapija, nekatere občine ob rojstvu otrok staršem podarijo medovita drevesa,… Se samo zdi, ali čebele postajajo vse bolj del našega vsakdana?
Res je, da čebele postajajo vse bolj del našega vsakdana. Z izrazi, kot so čebelarski turizem, borza matic, apiterapija in darovanje medovitih dreves ob rojstvu otrok, postajajo čebele vse bolj prisotne v naši družbi. Te nove oblike izkoriščanja in uporabe čebel kažejo na naraščajočo zavedanje o pomenu čebel za človeštvo in okolje. Poleg tega so čebele pomemben dejavnik v ohranjanju ekosistemov in biodiverzitete, zato je skrb za njihovo dobrobit ključnega pomena za našo prihodnost. Tudi Čebelarski muzej spada v krog ponudnikov čebelarskega turizma v Sloveniji.
- Bliža se dan sajenja medovitih rastlin, ki ga uvaja Čebelarska zveza Slovenije. Od kod izhaja ta potreba kot posledica podnebnih sprememb, poseljevanja,…in s tem krčenja travnatih površin?
Potreba po sajenju medovitih rastlin izhaja iz več dejavnikov, med katerimi so podnebne spremembe, poseljevanje in krčenje travnatih površin. Podnebne spremembe vplivajo na habitat čebel in druge opraševalce ter spreminjajo razpoložljivost hrane in habitatov. Poleg tega poseljevanje in razvoj infrastrukture pogosto vodita v izgubo naravnih habitatov in travnikov, ki so pomembni za čebelje populacije. S sajenjem medovitih rastlin se skuša nadomestiti izgubo naravnih habitatov ter zagotoviti dodatne vire hrane za čebele, kar je ključnega pomena za njihovo preživetje in ohranjanje populacij. Nekaj medovitih rastlin lahko spoznate v Čebelarskem muzeju.
- Kako podnebje in njegove spremembe vplivajo na življenje in preživetje
čebel - kaj so idealni pogoji in kako so vidna poslabšanja življenjskih
pogojev?
Podnebne spremembe lahko močno vplivajo na življenje in preživetje čebel. Idealni pogoji za čebele vključujejo zmerno temperaturo, primerno količino padavin, raznoliko rastlinstvo za nabiranje hrane ter čista voda. Podnebne spremembe, kot so segrevanje ozračja, spremembe padavin in nenadne vremenske nepravilnosti, lahko negativno vplivajo na čebelje kolonije.
Nekateri od negativnih učinkov podnebnih sprememb na čebele vključujejo:
- Povečana pogostost in intenzivnost vročinskih valov, ki lahko povzročijo pregrevanje in smrt čebel.
- Spremembe v cvetličnih ciklih, kar lahko povzroči pomanjkanje hrane za čebele.
- Povečana pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so neurja, poplave in suše, ki lahko uničijo čebelje habitate in njihove viruse hrane.
- Širjenje škodljivcev in bolezni, ki so posledica toplih temperatur in spremenjenih vremenskih vzorcev.
Zato je nujno, da se zmanjša emisije toplogrednih plinov in sprejme ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zagotovi preživetje čebel in ohrani pomembno vlogo, ki jo imajo v ekosistemu.
dr. Petra Bole
direktorica Muzeji radovljiške občine, Linhartov trg 1, Radovljica
T: +38645320520, www.mro.si, Facebook, Instagram
