SVETOVNI DAN ZEMLJE V ZNAMENJU PODNEBNIH UKREPOV

Obeležujemo 50. obletnico zaznamovanja prvega Svetovnega dneva Zemlje, s katerim na svetovni ravni opozarjamo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Z ozaveščanjem o pomenu zdravega okolja, ki se ga v času epidemije še toliko bolj zavedamo, se praznovanju Svetovnega dneva Zemlje pridružujemo tudi v Sloveniji.

  1. Svetovni dan Zemlje v znamenju podnebnih ukrepov

Letošnji Svetovni dan Zemlje je posvečen ukrepanju proti podnebnim spremembam. Gre za enega največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje.

Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava. Če je ohranjena pestrost vrst rastlin in živali, če imajo vrste vitalne populacije in je genetska raznovrstnost visoka, so ekosistemi bolj odporni in se na spremembe lažje prilagajajo.

Tudi majhna dejanja štejejo: Kaj lahko naredimo sami?

Trenutna situacija kaže, da so spremembe ravnanja, ki koristijo planetu, naravi in vsem živim bitjem, mogoče (na primer smotrno ravnanje z viri kot je hrana in ravnanje z odapdki).

Naravo Slovenije, njeno bogastvo in veliko raznolikost lahko ohranimo, če to podpira večina prebivalcev in če k temu prispevamo tudi osebno. Slovenija je med članicami Evropske unije, kjer si prebivalci osebno nadpovprečno prizadevamo za varstvo biotske raznovrstnosti in narave. Tako kažejo rezultati ankete, ki jo je pred nekaj leti objavila Evropska komisija. Za vse, ki si želimo prispevati k ohranjanju narave Slovenije, so številni strokovnjaki pomagali pripraviti priporočila, ki so jih na ministrstvu za okolje in prostor zbrali na spletni strani Za ljubitelje narave.

Svetovni dan Zemlje ni samo danes. Vsak dan lahko naredimo nekaj, s čimer jo bomo ohranili v boljši kondiciji, za kar vam bodo hvaležne naslednje generacije in Zemlja.

Ostanite zdravi.

Svetovni dan Zemlje, ki ga zaznamujemo vsako leto 22. aprila, je bil prvič organiziran leta 1970, danes ga koordinira globalno omrežje Dneva Zemlje (Earth Day Network – EDN). Več informacij o Svetovnem dnevu Zemlje (v angleščini).

OBVESTILO O PRELOŽITVI ZAKLJUČKA NATEČAJA PLANETU ZEMLJA PRIJAZNA ŠOLA/VRTEC

Zaradi nedavno nastalih izrednih razmer, smo se v društvu Planet Zemlja odločili preložiti zaključek natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec. Roke za oddajo izdelkov smo podaljšali in bomo nove roke sporočili takoj, ko bo bolj jasno kako dolgo bodo trajale sedanje razmere. Tudi glave vprašalnike bomo pošiljali z zamikom.

Na prvi možni datum je bilo preloženo tudi državno tekmovanje za Zeleno pero.

Hvala vsem sodelujočim za razumevanje.

Rezultati šolskega tekmovanja za Zeleno pero 2020

Štirinajstega januarja je na 11. osnovnih in 5. srednjih šolah, potekalo šolsko tekmovanje za Zeleno pero 2020. Tema tokratnega tekmovanja je bila GOZD. Partner letošnjega tekmovanja je Zavod RS za gozdove.

V nadaljevanju objavljamo rezultate tekmovanja. Na državno tekmovanje, so se uvrstili vsi tekmovalci, ki so dosegli 80 točk in več. Bronasto priznanje bodo prejeli tekmovalci, ki so na šolskem tekmovanju dosegli 70 točk in več. Državno tekmovanje bo potekalo 16. marca ob 11h.

OSNOVNE ŠOLE:

OŠ Miklavž na Dravskem polju

Kategorija 8., 9. razred:

Klara Sprinčnik, 94 točk

Nika Žnidarič, 92 točk

Jakob Kršljin Stojič, 87 točk

Ana Smiljan, 86 točk

Veronika Beranič Ferk, 84 točk

Tia Kunstič, 84 točk

Matija Petek, 83 točk

Vanesa Muršec, 81 točk

Kalista Krajnc, 73 točk

Sara Kotnik, 72 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Zala Silič, 82 točk

Mia Jeza, 76 točk

OŠ Turnišče

Kategorija 8., 9. razred:

Ella Litrop, 87 točk

Aljaž Smodiš, 85 točk

Ana Katarina Kociper, 84 točk

Lara Hozjan, 83 točk

Vika Magdič, 82 točk

Jesika Dominko, 81 točk

Timeja Apatič, 80 točk

Brina Zver, 80 točk

Alina Žižek, 75 točk

Lana Pozderec, 55 točk

JZ OŠ Marjana Nemca Radeče

Kategorija 8., 9. razred:

Zoja Kalin, 93 točk

Nea Zagorc, 92 točk

Ana Marija Vintar, 91 točk

Rubi Gala Nikolič, 81 točk

Eva Senica, 80 točk

Izza Kalin, 73 točk

Matija Lazar, 55 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Zala Podlesnik, 80 točk

Ema Zahrastnik, 80 točk

Maja Potočnik, 74 točk

Anže Brečko, 65 točk

Pia Mlakar, 57 točk

Jonas Wetz, 62 točk

Miha Jager, 54 točk

OŠ Sostro

Kategorija 8., 9. razred:

Anže Cencelj, 83 točk

Klavdija Miklavec, 82 točk

Zala Sešek, 81 točk

Peter Puškarič, 80 točk

Alex Žunić, 76 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Ajša Šarić, 71 točk

Julija Vrečar, 67 točk

OŠ Kuzma

Kategorija 8., 9. razred:

Jure Matiš, 95 točk

Maja Recek, 87 točk

Nino Gubič, 83 točk

Luka Filip, 82 točk

Rene Toth, 55 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Mark Abel Sijanta, 88 točk

Vita Bagoroš, 71 točk

Liza Kisilak, 60 točk

OŠ Rada Robiča Limbuš

Kategorija 8., 9. razred:

Lana Boršič, 86 točk

Nika Vecl, 86 točk

Kaja Fidler Jurič, 82 točk

OŠ Domžale

Kategorija 6., 7. razred:

Rok Felicijan, 82 točk

Mia Štular, 82 točk

Spela Božič, 82 točk

Klemen Hernčič, 75 točk

Kategorija 8., 9. razred:

Iva Vasle, 87 točk

Marko Šalamun, 85 točk

Lana Kovačič, 83 točk

Jure Štular, 80 točk

Lev Glumac, 71 točk

Gabriel Dominko, 70 točk

Urh Kosirnik, 70 točk

OŠ Žiri

Kategorija 8., 9. razred:

Eko, 88 točk

Mah, 78 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Smreka, 86 točk

Gams, 84 točk

Bor, 82 točk

Gozdar, 81 točk

Lovec, 77 točk

Hrast, 76 točk

Jelka, 74 točk

Macesen, 72 točk

Bukev, 70 točk

Javor, 70 točk

Zelena, 70 točk

Mravlja, 55 točk

OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad

Kategorija 8., 9. razred:

Ula Ceglar, 58 točk

OŠ Trbovlje

Kategorija 8., 9. razred:

Jan Tomažin, 86 točk

Tinkara Zmrzlak, 83 točk

Eva Lisec, 65 točk

Lea Jusič, 41 točk

Maruša Mejač, 36 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Ajda Rozman Muha, 63 točk

Ajda Glavač, 62 točk

Ema Klemen, 36 točk

Ana Izlakar, 27 točk

Domen Bračič, 22 točk

Oš Matije Čopa Kranj

Kategorija 8., 9. razred:

Uma Černe Klofutar, 74 točk

Patricia Mohorič, 66 točk

Mia Munih Lakotič, 49 točk

SREDNJE ŠOLE:

Gimnazija Kranj

3., 4. letnik:

Tjaša Sušnik, 93 točk

Ema Grmek, 89 točk

Lana Kejžar, 89 točk

Vida Babič, 88 točk

Klara Babič, 88 točk

Tina Urh, 83 točk

Vito Krajnik, 81 točk

Ana Rogač, 81 točk

1., 2. letnik:

Gaja Bumbar, 92 točk

Brina Stepanovič, 85 točk

Meta Frelih, 84 točk

Ana Šmid, 80 točk

Živa Kovačič, 70 točk

Jure Vnučec, 70 točk

Pia Kosec, 70 točk

Neža Učakar, 70 točk

ŠC Ptuj, Ekonomska šola

1., 2. letnik:

Maša Janžekovič, 86 točk

Luka Caf, 85 točk

Jure Bezjak, 84 točk

Janja Topolnjak, 80 točk

Strokovni izobraževalni center Ljubljana

3., 4. letnik:

Ema Omahen, 85 točk

Tina Turk, 85 točk

Manca Fojkar Antolič, 68 točk

Patricija Rijavec, 68 točk

Tjaša Debelič, 57 točk

Pija Urbanija, 57 točk

Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana

3., 4. letnik:

Janja Pivk, 91 točk

Marcel Škofic, 86 točk

Tatjana Bernot, 86 točk

Zala Škufca, 85 točk

Alenka Malovrh, 82 točk

Janja Mulec, 82 točk

Eva Ogrin, 80 točk

Luka Korošin, 78 točk

Anja Žunić, 77 točk

Katja Slavič, 76 točk

Teja Kozlevčar, 75 točk

Špela Zmrzlikar, 73 točk

Ajda Porenta Vajdec, 73 točk

Jan Plestenjak, 72 točk

Eva Lukati, 70 točk

Deja Trček, 69 točk

Andry Pasichnyk, 66 točk

Janez Pšeničnik, 65 točk

Žiga Krafogel, 63 točk

Petra Kotar, 63 točk

Luka Marković, 62 točk

Luka Rebolj, 60 točk

Maks Ranik, 59 točk

Žiga Krmec, 56 točk

Aldina Bajramovič, 54 točk

Jan Šeme, 54 točk

Mark Kump, 53 točk

Elias Pohl, 53 točk

Pika Mergole, 50 točk

Tim Reiter, 47 točk

Merhunisa Ljubijankić, 45 točk

Žan Bajrektarevič, 43 točk

Nejc Fritsch, 41 točk

Škofijska Klasična Gimnazija Ljubljana

3., 4. letnik:

Anamarija Drnovšek, 91 točk

Larisa Žerovnik, 72 točk

OBISK PROF. DR. JANEZA BOGATAJA

 

V sredo, 20. 11. 2019, smo na Ekonomski šoli Ljubljana gostili prof. dr. Janeza Bogataja, priznanega slovenskega etnologa  in publicista. V nadvse navdihujočem predavanju, ki so mu prisluhnili dijaki 3. in 4. letnika ekonomske gimnazije in ekonomskega tehnika,   smo razmišljali o tem, kako živeti s slovensko kulturno dediščino v sodobnosti. Vsebinsko bogato in na trenutke hudomušno profesorjevo besedo smo popestrili še s slovensko ljudsko pesmijo ter  pokušino slovenskih tradicionalnih sladic, ki so jih pripravile profesorice, dijakinje in njihove mame. 

PLANETU ZEMLJA PRIJAZNE OBČINE 2019 SO RAZKRIŽJE, ČRNA NA KOROŠKEM, LJUTOMER, BREŽICE, KRŠKO, VELENJE IN LJUBLJANA

(Ljubljana, 25.10.) Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že destič podelili nazive Planetu Zemlja prijazna občina. Natečaj že od leta 2010 organizira Društvo Planet Zemlja, ki v sodelovanju z vodilnimi slovenskimi strokovnimi institucijami analizira in oceni učinkovitost upravljanja občin na dvanajstih področjih. 

Pri stokovni pripravi vprašalnikov na podlagi katerih strokovna komisija oceni učinkovitost delovanja občin sodelujejo institucije kot so Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod za gozdove RS, Zavod za varstvo narave RS, Gradbeni inštirut ZRMK, Inštitut Wcycle, Visokošolsko središče Erudio, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Direktorat za hrano in ribištvo, Slovensko meteorološko društvo, Gospodarsko razstavišče v Ljubljani ter društvo Planet Zemlja. Področja raziskovanja ter analize so Energetika, Ravnanje z odpadki, Upravljanje z gozdovi, Ohranjanje narave, Hrup, Promet, Krožno gospodarstvo, Prilagajanje podnebnim spremembam, Trajnostni turizem, Lokalna samooskrba ter Komuniciranje.

Na slavnostni podelitvi priznanj sta prisotne nagovorila minister za javno upravo Rudi Medved in Andrej Breznikar, vodja službe za gojenje gozdov Zavoda za gozdove RS, ki letos obeležuje 25 letnico delovanja javne gozdarske službe.

Tudi letos so najprej podelili posebna priznanja tistim občinam, ki so po ocenah strokovne komisije dosegle sicer dober rezultat, a so jih primerljive občine v kategorijah prehitele za malenkost. Priznanja za uspešno delovanje so tako dobile občine Dol pri Ljubljani, Sevnica in Izola.

Bistvena novost letošnjega natečaja je bila sprememba v kategorijah v katere so razdeljene občine. V prejšnjih letih so tekmovale v petih kategorijah glede na število prebivalcev, vendar se je izkazalo, da prihaja znotaj kategorij do precejšnjih anomalij glede na velikost letnega proračuna, ki predvsem med mestnimi občinami niso bili primerljivi. Občine so bile zato letos razeljene v šest kategorij glede na velikost letnega proračuna, število prebivalcev pa je bilo upoštevano v posebnem korekcijskem količniku.

V kategoriji 1 so bile najmanjše občine z manj kot 2,5 milijona Eurov letnega proračuna, je naziv Planetu Zemlja prijazna občina prejela občina Razkrižje.

Obrazložitev: Občina Razkrižje redno sodeluje v natečaju in tu in tam za kako leto prepusti naziv podobno uspešnim primerljivim občinam. Kljub zmagi in naporom, ki jih vlagajo v okoljska področja pa ostaja občini prostor za izboljšave še na področjih prilagajanja podnebnim spremembam, hrupa in trajnostnega turizma.

V kategoriji 2, med občinami z letnim proračunom med 2,5 in 8 milijoni Eurov, je prejela naziv občina Črna na Koroškem.

Obrazložitev: Po tem, ko je bila že Srebrna in Zlata na Koroškem, je prav, da za leto dni prevzame tudi naziv Planetu Zemlja prijazna. Največ prostora za napredek ima občini še na področjih hrupa in prilagajanja podnebnim spremembam.

V kategoriji 3, v kateri so bile občine s proračunom med 8 in 16 MIO milijoni Eurov, je prejela naziv občina Ljutomer.

Obrazložitev: Občina Ljutomer je v natečaju sodelovala prvič in že takoj je dosegla odličen uspeh. Komisija je prepričani, da jih uspeh ne bo uspaval, saj je še veliko prostora za napredek na področjih energetike, hrupa, gozdov in trajnostnega turizma.

V kategoriji 4 z občinami s proračunom med 16 in 30 milijoni Eurov, je prejela naziv občina Brežice.

Obrazložitev: To je kategorija, ki je tradicionalno daleč najbolj izenačena. Tudi letos je občini Brežice uspelo doseči zelo visoke ocene strokovne komisije na domala vseh raziskovanih področjih, največ prostora za napredek pa ji ostane na področju hrupa.

V kategoriji 5, v katero so bile uvrščene občine s proračunom med 30 in 50 milijoni Eurov, je prejela naziv občina Krško.

Obrazložitev: Občina redno sodeluje v natečaju in je ena od tistih, ki jim je letošnja sprememba kategorij prinesla zmago, saj se zaradi višjega proračuna, ki je posledica rente NEK Krško, ni mogla uspešno spopadati s po številu prebivalcev primerljivimi občinami. Občina Krško je že več let dosegala zelo dobre rezultate in letos presegla tudi mejo „magičnih“ 1000 točk od 1200 možnih. Na kar enajstih področjih je dobila odlične ocene strokovne komisije, še največ prostora za napredek pa ostane na področju hrupa.

V kategoriji 6, med občinami z letnim proračunom nad 50 milijonov Eurov sta naziv izjemoma prejeli dve mestni občini: Velenje in Ljubljana.

Obrazložitev: Lani se je v eni od kategorij zgodilo, da so bile kar 3 občine izjemno izenačene, saj je bila razlika v točkah med njimi zgolj dve odstotni točki – torej manj kot 25 od 1200 možnih točk. Ne glede na to dejstvo, so takrat v natečaju razglasili eno zmagovalko. Letos pa se je po končnem izračunu z upoštevanjem korekcijskega količnika zgodilo, da je razlika med dvema najboljšima občinama v kategoriji, manj kot 0,5 odstotne točke.

V društvu Planet Zemlja so se zato odločili prekršiti lastno pravilo, ki navaja, da naziv Planetu Zemlja prijazna občina dobi le ena, najboljša občina v kategoriji. Po mnenju organizatorja natečaja namreč tako majhna statistična razlika v točkah ne omogoča, da bi eno ali drugo razglasili za učinkovitejšo pri upravljanju 12 različnih okoljskih področij.

Jutri bodo na Gospodarskem razstavišču že desetič razglašene Planetu Zemlja prijazne občine

Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo jutri, 24. oktobra ob 18h, v okviru sejma Narava – Zdravje že destetič podelili nazive Planetu zemlja prijazna občina. Društvo Planet zemlja je pričelo z natečajem Planetu Zemlja prijazna občina leta 2010, od takrat pa je v natečaju sodelovalo preko 150 slovenskih občin.

Pri natečaju sodelujejo številne strokovne institucije, med njimi tudi: NIJZ, Zavod za gozdove RS, Erudio, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Inštitut Wcycle, ZRMK, Zavod RS za varstvo narave ter Slovensko meteorološko društvo.

Prisotne na slavnostni podelitvi bo nagovoril minister za javno upravo, Rudi Medved.