Častni člani društva
Aljaž Pengov Bitenc je direktor in odgovorni urednik multimedijskega Radia KAOS ter avtor spletne strani društva Planet Zemlja. Podnevi pokriva predvsem mestno politiko in si je na tem področju nabral že kar nekaj kilometrine, ponoči pa na blogu Sleeping with Pengovsky (since 2006) bolj ali manj neokusno analizira slovensko politično dogajanje (pa i šire). V odvisnosti od tega, ali ga berejo levi ali desni, je bodisi notorični provokator, bodisi kaviar-levičar. Čeprav blog piše v angleščini, še ni dosegel statusa protidržavnega elementa. Ker pa je od nečesa treba tudi živeti, je od leta 2008 tudi kolumnist časnika Nedelo.
Mitja Meršol je eden izmed najbolj uglednih novinarjev pri nas, ki 0d konca leta 2011 deluje kot poslanec Državnega zbora. Med leti 1996 in 2003 je bil odgovorni urednik časopisa Delo. V New Yorku je preživel sedem let, kjer je delal kot dopisnik. Danes vodi mednarodni medijski center za izpoplnjevanje novinarjev.
Bernarda Oman je članica igralskega ansambla MGL. V različnih žanrih, z različnimi režiserji je zgradila mnogo raznovrstnih vlog, prejela je številne nagrade, med drugim kar dvakrat Severjevo nagrado, bila je Igralka leta, Žlahtna komedijantka, prejela je Zlatega leva v Umagu.
Jadranka Juras je glasbenica, diplomiranka graške univerze za glasbo, pevka, obožuje soul in jazz. Je tudi glasna zagovornica pravic živali.
Mag. Tanja Cegnar je meteorologinja na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je svojo poklicno kariero začela kot napovedovalka vremena, potem pa se je preusmerila na klimatologijo. Večinoma se ukvarja z aplikacijami podnebnih informacij za različna področja gospodarstva. Specialistka za vplive vremena in podnebja na ljudi.
Prof. Nada Pavšer je učiteljica, prva v Sloveniji, ki je v sklopu mednarodnega projekta eco-school uvedla okoljsko vzgojo v slovenske šole.
Tjaša Kokalj je nekdanja miss Universe Slovenije in najvišje uvrščena Evropejka na takratnem tekmovanju, danes modna novinarka. Avtorica uspešnice Poljubi me, miss.
Tomo Pirc (1952-2012) je bil dolgoletni glasbeni urednik številnih slovenskih radijskih postaj in pisatelj knjig, predvsem pravljic za velike in majhne otroke.
Janez Polajnar je vodja Oddelka za hidrološke prognoze na Agenciji za okolje, v prostem času pa zagrizen športnik na vodi v vseh agregatnih stanjih, med drugim v smučanju in »windsurfingu«, bivši trener slovenske državne in olimpijske reprezentance v kajaku na divjih vodah, sedaj član strokovnega sveta kajakaške zveze.
Boris Kobal je slovenski režiser, igralec, dramatik in humorist. Prejemnik Dnevnikove nagrade za režijo in dobitnik nagrade Zlato komedijsko pero za tekst Afrika ali Na svoji zemlji na Dnevih komedije v Celju.
Tinkara Kovac je glasbenica, pevka, flavtistka, producentka in avtorica glasbe in besedil.
Od leta 1997, ko je izdala svoj prvi single, Veter z juga, je najprej pri založbi ZKP RTV Slovenija izdala dva albuma (Ne odhaja poletje; Koscek neba), od leta 2001 je za zalozbo Dallas Records do danes izdala še tri studijske albume (Na robu kroga, O-range, aQa) - eden od teh (O-range) je v mednarodni različici izšel tudi v Italiji (EMI) in na Hrvaški (Dallas) - en single (Spezzacuori), en posebni projekt v štirih jezikih v sodelovanju s furlansko založbo Numar Un in eno Best Of kompilacijo. Na začetku prihodnjega leta 2012 bo izšel še zadnji projekt z založbo Dallas, nato Tinkara stopa na samostojno diskografsko pot.
V 14 letih svojega sodelovanja na glasbeni sceni je prejela številne nagrade (prva nagrada na Festivalu MMS 1997, 8 Zlatih petelinov, leta 1998, zlata in platinasta odličja za vse albume, druga nagrada na izboru za Evrovizijo v Sloveniji, leta 1999, najboljsi video in skladba na TV MP3 NOW v Londonu, leta 2000, uvrstitev njene avtorske skladbe med 10. najboljsih na tekmovanju ISC, leta 2003,…).
S svojimi številnimi in raznolikimi zasedbami v živo je v teh letih odigrala preko 800 koncertov v živo v Sloveniji, Hrvaški, Avstriji in Italiji. Med pomembnejša svetovna sodelovanja na odru in v studiu uvršča Iana Andersona (Jethro Tull), Roberta Planta (Led Zeppelin), Carlosa Nuneza, Dana Laveryja, Massima Bubolo, Bungara in Paula Millnsa.
Bojan Cvetrežnik je violinist ter idejni vodja skupine Terrafolk. Med drugim je bil zaposlen kot solo-violist orkestra ljubljanske opere, vendar se je kmalu spoznal s pisanim jazzom, raznoliko ljudsko glasbo, improvizacijo in gledališčem. Prejel je številne ugledne mednarodne nagrade.
Primož Ekart je slovenski igralec, ki od leta 1996 deluje kot samostojni kulturni delavec in gostuje po različnih slovenskih gledališčih. Poleg igre se ukvarja tudi z režijo.
Iva Babić je slovenska gledališka in televizijska igralka. Leta 1999 je prejela Borštnikovo nagrado za vlogo Katrin v Barkerjevih Evropejcih.
Boris Ostan
Igralec, ki je diplomiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter podiplomski študij opravil v Parizu. Nekaj časa je profesionalno deloval tudi v Londonu. Od leta 1983 je član igralskega ansambla MGL. Prejel je ogromno nagrad, med njimi več Borštnikovih.
Jette Ostan Vejrup
Rojena je bila na Danskem, kjer si je tudi pridobila svojo osnovno igralsko izobrazbo, šolanje pa nadaljevala v Parizu. Več let je igrala po različnih gledališčih v ZDA, Veliki Britaniji in na Danskem. Od leta 1989 živi v Sloveniji. V Mestnem gledališču ljubljanskem je zaposlena od leta 2004. Za igranje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejemnica več Borštnikovih nagrad ter v letošnjem letu 2011 dobitnica Dnevnikove nagrade za naslovno vlogo v predstavi Harper Regan Simona Stephensa.
Peter Lovšin
Slovenski pevec, ustanovitelj skupine Pankrti. Po razpadu glasbene skupine je izdal več albumov, samostojno in v sodelovanju z drugimi skupinami in pevci. Za svoje delo je prejel več glasbenih nagrad.
Saša Einsiedler
Saša Einsiedler je danes uspešna mediatorka, komunikacijska trenerka, voditeljica in mama petih otrok. V svet medijev je vstopila leta 1985, ko je na Radiu Glas Ljubljane pričela delati kot napovedovalka, dve leti kasneje pa se je kot voditeljica preselila na televizijske sprejemnike in povezovala najbolj pomembne, najbolj znane in najbolj gledane oddaje v tistem času. Danes se pri svojem delu ukvarja predvsem s problemom premagovanja nelagodja pred nastopanjem in s študijem človeške narave. Je članica izobraževalne ekipe za Znanstveno fundacijo Slovenije, članica upravnega odbora ZMCS, Zbornice za management consulting Slovenije in članica strokovnega sveta MEDIOSa.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, predstojnica Katedre za agrometeorologijo, članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe v Ženevi, Nobelova nagrajenka za mir in prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije. V Sloveniji velja za eno izmed pionirk pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb in ambasadorko boja proti podnebnim spremembam. Pri tem zagovarja zaostritev kazenske zakonodaje in zaračunavanje vseh naravnih dobrin.
Dr. Janez Bogataj
Dr. Janez Bogataj je doktor etnoloških znanosti ter upokojeni profesor zgodovine umetnosti in je med največjimi strokovnjaki na svojem področju v Sloveniji in avtor več kot 55 knjig, številnih razprav, znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Temeljno področje njegovega raziskovalnega dela je etnologija Slovenije in območij zunaj nje s slovenskim prebivalstvom. Opravil je številne raziskave z različnih etnoloških področij, njegova bibliografija pa šteje čez 1500 del, od teh je 54 samostojnih in soavtorskih domačih in tujih knjižnih izdaj. Je avtor in soavtor številnih aplikativnih raziskovalnih projektov in elaboratov ter avtor in soavtor mednarodnih publikacij. Poleg predavanj na Filozofski fakulteti v Ljubljani je predaval tudi na Akademiji za likovne umetnosti v Ljubljani in na portoroški Turistici. Predaval je tudi v tujini (Slovaška, Argentina, ZDA, Hrvaška, Avstralija idr.) in za svoje delo je prejel številna domača in tuja strokovna ter družbena priznanja in nagrade.
Tone Kregar
Tone Kregar je prepoznavni glas ene izmed najbolj popularnih slovenskih rock skupin Mi 2. Da z nogami ostaja na realnih tleh, mu pomaga predvsem prelivanje mladostnih iluzij v glasbene tekste. Kljub uspešnosti skupine se glasbi posveča predvsem zaradi veselja do ustvarjanja in ne zato, da bi od nje nekoč živel. Doktoriral je namreč iz zgodovinskih znanosti in je danes zaposlen kot vodja oddelka za zgodovino v celjskem Muzeju novejše zgodovine.
Priznana dramska igralka, ki je do sedaj ustvarila približno 70 radijskih, približno 30 gledaliških in več kot 10 televizijskih in filmskih vlog. Nataše se spomnimo iz oddaj Spet doma in TV Poper, največjo medijsko prepoznavnost pa ji je prinesla Ana Liza. Zanjo je prejela viktorja za posebne dosežke Akademije Viktor ter številne nagrade občinstva. Dvakrat je bila Slovenka leta po izboru bralcev Nedela, leta 2005 pa med Janinimi nominirankami za Slovenko leta. Leta 2005 je bila izbrana za vitezinjo dobre volje (med doslej izbranimi vitezi edina vitezinja!). Novembra 2004 je prejela nagrado Franeta Milčinskega Ježka, ki jo podeljuje svet RTV Slovenija za izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Istega leta je bila osebnost leta na Radiu Orion. Prejela je Borštnikovo nagrado za mlado igralko, bila Stopova igralka leta, leta 1991 pa je bila nagrajena s Severjevo nagrado za diplomsko vlogo v drami Življenje podeželskih plejbojev. Trenutno je svobodna umetnica, ki živi v Ljubljani.
Vlasta Nussdorfer je v 35-letni tožilski karieri napredovala od temeljnega prek okrožnega, višjega do vrhovnega tožilstva, 1. februarja 2013 pa je bila z 82 glasovi izvoljena za varuhinjo človekovih pravic Republike Slovenije. Uvrščena je med 10 najvplivnejših pravnikov v državi. Poklicno se že skoraj tri desetletja ukvarja z žrtvami zlorab, nasilja in kriminala, opravljala je tudi funkcije v različnih delovnih in strokovnih skupinah za pripravo zakonodaje glede zaščite otrok in preprečevanja nasilja v družini. Je predsednica in ustanoviteljica nevladne in neprofitne organizacije Beli obroč ter ustanoviteljica dveh skladov, Plamen dobrote in Hipokrat. Bila je ena od pobudnic projekta Zagovornik – glas otroka, napisala je tudi devet knjig, katerih prihodke je namenila omenjenima skladoma, štipendiranju treh študentk prava, žrtvam nasilja… Je aktivna udeleženka programa Ne-odvisen.si, v evropskem letu prostovoljstva je bila ambasadorka prostovoljstva v Sloveniji, v letu 2012 pa tudi ambasadorka aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, medtem ko je s Simobilovimi žuri z razlogom Sloveniji podarila sobe za prijazno zaslišanje otrok. Posveča se tudi izobraževalni dejavnosti.
Damjana Golavšek je znana predvsem kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. V svoji karieri je izdala 10 samostojnih nosilcev glasbe, od tega jih je 6 namenjenih najmlajšim. Bila je pevka skupine Kladivo, konj in voda, kateri se je priključila že pri svojih šestnajstih letih. V osemdesetih letih je nastopala s skupino Aries, kjer se je navdušila nad jazzom. Sledilo je sodelovanje s skupino Hot-hot-hot, kjer je vzljubila še soul, rythm&blues, funk in pop. S pesmijo Naravne sile je, po oceni žirije, zmagala na prireditvi Slovenska popevka 2007.
Čarli Novakje je glasbeni ustvarjalec, ki je v Sloveniji najbolj poznan kot vodja uspešne vokalno instrumentalne skupine GU GU, ki delovala v osemdesetih letih. Leta 1986 je skupina zmagala na festivalu MMS s skladbo Mango banana. Bil je kitarist Svetnikov, prvega slovenskega rock benda iz sredine šestdesetih. Leta 1975 se je pridružil vokalno instrumentalni rock in jazz zasedbi September, kjer je bil aktiven do 1979. Leta 2012 se je skupina ponovno združila na koncertu v Cankarjevem domu.