Planet Zemlja

Tokrat smo kratek pogovor opravili z dr. Petro Bole, direktorico Muzejev Radovljiške občine, med katere spada tudi izredno dobro obiskan čebelarski muzej.

• Ste soavtorica knjige Trgovina s kranjsko čebelo, ki vsebuje veliko zanimivih zgodb, povezanih s čebelami. Katera se vam je od vseh zdela še najbolj zanimiva - morda za naše mlade eko novinarje?

Med številnimi zanimivimi zgodbami o čebelah, ki so predstavljene v knjigi “Trgovina s kranjsko čebelo”, je ena od najbolj fascinantnih prav gotovo ta, ki opisuje nenavadne načine, kako so čebele potovali po celem svetu. Kljub svoji majhnosti in občutljivosti so čebele prepotovale ogromne razdalje, uporabljajoč različna prevozna sredstva, kot so letala, ladje, zrakoplovi in vlaki. Presenetljivo je, kako so se čebele lahko širile na vse celine sveta, kar je omogočilo, da so ljudje po celem svetu spoznali kranjsko sivko in njeno pomembno vlogo v čebelarstvu. Ta zgodba bi lahko bila zanimiva in poučna za mlade eko novinarje, saj ponuja vpogled v fascinantne načine, kako so se čebele razširile po svetu ter kako so bile pomembne v različnih kulturah in okoljih.

• Zasledili smo izraz čebelarski turizem, pa borza matic, apiterapija, nekatere občine ob rojstvu otrok staršem podarijo medovita drevesa,… Se samo zdi, ali čebele postajajo vse bolj del našega vsakdana?

Res je, da čebele postajajo vse bolj del našega vsakdana. Z izrazi, kot so čebelarski turizem, borza matic, apiterapija in darovanje medovitih dreves ob rojstvu otrok, postajajo čebele vse bolj prisotne v naši družbi. Te nove oblike izkoriščanja in uporabe čebel kažejo na naraščajočo zavedanje o pomenu čebel za človeštvo in okolje. Poleg tega so čebele pomemben dejavnik v ohranjanju ekosistemov in biodiverzitete, zato je skrb za njihovo dobrobit ključnega pomena za našo prihodnost. Tudi Čebelarski muzej spada v krog ponudnikov čebelarskega turizma v Sloveniji.

• Bliža se dan sajenja medovitih rastlin, ki ga uvaja Čebelarska zveza Slovenije. Od kod izhaja ta potreba kot posledica podnebnih sprememb, poseljevanja,…in s tem krčenja travnatih površin?

Potreba po sajenju medovitih rastlin izhaja iz več dejavnikov, med katerimi so podnebne spremembe, poseljevanje in krčenje travnatih površin. Podnebne spremembe vplivajo na habitat čebel in druge opraševalce ter spreminjajo razpoložljivost hrane in habitatov. Poleg tega poseljevanje in razvoj infrastrukture pogosto vodita v izgubo naravnih habitatov in travnikov, ki so pomembni za čebelje populacije. S sajenjem medovitih rastlin se skuša nadomestiti izgubo naravnih habitatov ter zagotoviti dodatne vire hrane za čebele, kar je ključnega pomena za njihovo preživetje in ohranjanje populacij. Nekaj medovitih rastlin lahko spoznate v Čebelarskem muzeju.

• Kako podnebje in njegove spremembe vplivajo na življenje in preživetje
  čebel - kaj so idealni pogoji in kako so vidna poslabšanja življenjskih
  pogojev?

Podnebne spremembe lahko močno vplivajo na življenje in preživetje čebel. Idealni pogoji za čebele vključujejo zmerno temperaturo, primerno količino padavin, raznoliko rastlinstvo za nabiranje hrane ter čista voda. Podnebne spremembe, kot so segrevanje ozračja, spremembe padavin in nenadne vremenske nepravilnosti, lahko negativno vplivajo na čebelje kolonije.

Nekateri od negativnih učinkov podnebnih sprememb na čebele vključujejo:

- Povečana pogostost in intenzivnost vročinskih valov, ki lahko povzročijo pregrevanje in smrt čebel.

- Spremembe v cvetličnih ciklih, kar lahko povzroči pomanjkanje hrane za čebele.

- Povečana pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so neurja, poplave in suše, ki lahko uničijo čebelje habitate in njihove viruse hrane.

- Širjenje škodljivcev in bolezni, ki so posledica toplih temperatur in spremenjenih vremenskih vzorcev.

Zato je nujno, da se zmanjša emisije toplogrednih plinov in sprejme ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zagotovi preživetje čebel in ohrani pomembno vlogo, ki jo imajo v ekosistemu.

dr. Petra Bole

direktorica Muzeji radovljiške občine, Linhartov trg 1, Radovljica

T: +38645320520, www.mro.si, Facebook, Instagram

Jajčna lupina je naraven pesticid proti manjšim vrtnim gostom, odganja pa tudi srne, saj ne marajo njenega vonja. Za ta namen jo zdrobimo in potresemo na zemljo okoli vrtnin.

Zdrobljene jajčne lupine so tudi naravni lovilec trdovratnejše nesnage v odtokih, zato jih občasno namenoma nadrobimo v odtok in odplaknemo.

Vir: Zeleni večer

V soboto se nadaljuje Zlatorogova transverzala ponosa, vsi ljubitelji osvajanja vrhov pa se bodo srečali pri Domu na Mirni gori.

Pred davnimi časi je bila Mirna gora vse prej kot mirna. Na njej je namreč bival hudoben zmaj. Namesto ognja je bruhal zlovešče oblake, iz katerih se je stresala toča in uničevala pridelek belokranjskih kmetov. Ti so se po pomoč zatekli k svetemu Frančišku in na gori, tik nad zmajevo votlino, sezidali cerkev. Zmaj je čudežno izginil, še danes ga ni, gore pa se je prijelo ime Mirna gora. Globoka spokojnost, ki prežema gozdove najvišje točke Bele krajine, planincu nudi zvrhano mero odklopa od vsakodnevnega vrveža, oči pa boža razgled, ki ob lepemu vremenu sega vse do Zagreba. Planinski dom stoji le lučaj pod vrhom Mirne gore na jugovzhodnem območju Kočevskega roga ob ostankih cerkvice sv. Frančiška. Zvonik cerkvice je danes preurejen v razgledni stolp.

Pivovarna Laško želi z akcijo Gremo v hribe svojo najbolj prepoznavno znamko - Zlatoroga - povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami ter združiti aktivno preživljanje prostega časa v naravi z dobro družbo in zabavo.

Prav tako se nadaljuje dobrodelna nota akcije, s katero Pivovarna Laško za vsakega pohodnika, ki se na dan dogodka vpiše v planinsko knjigo, nameni 1 evro za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva.

Dobrodelna organizacija LIONS Klub TRNOVSKI ZVON Ljubljana izvaja vseslovensko akcijo zbiranja rabljenih očal. Akcija zbiranja očal za prebivalce tretjega sveta v trgovinah Hofer bo potekala vse do 24. maja 2013, podprlo pa jo je že kar nekaj znanih obrazov.

EKIPA RADIA 1 PODPRLA DOBRODELNO AKCIJO

Jana Morel, Miha Deželak in Matjaž Lovše so prejšnji teden v studiu Radia 1 podprli dobrodelno akcijo zbiranja starih očal, ki jo izvajajo slovenski Lionsi v sodelovanju z družbo Hofer.
Akcija je bila podaljšana do 24. maja, zato je še čas, da tudi sami doma po predalih poiščete rabljena korekcijska ali sončna očala, ki jih ne potrebujete več in jih tudi oddate v takšne škatle, ki jih lahko najdete v vseh Hoferjevih poslovalnicah.

Akcijo je z veseljem podprla tudi Alenka Gotar, ki je svoja rabljena očala v škatlo odložila v Hoferju v Domžalah.

Več o akciji lahko preberete na http://www.recikliraj-ocala.si/

Letošnje mednarodno leto voda bomo ob robu Svetovnega dne Zemlje obeležili s četrto Eko konferenco, ki bo 23. aprila od 9.30 dalje potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, rdeča nit petih razprav pa se bo vila ravno okrog osnovne dobrine - vode.

Zaradi nezadostnega dostopa do čiste vode in sanitarnih storitev ter slabe higienske prakse vsako leto umre več kot 2,5 milijona otrok, zato bomo pozornost namenili nagovoru Klemena Miheliča, ki je skupaj s Tomom Križnarjem raziskoval razmere v Darfurju in tudi ustanovil Zavod H.O.P.E. Navedeni problem pomanjkanja in načrtnega zastrupljanja vode pa je Miheliča tudi spodbudil, da je pričel s projektom zbiranja sredstev za vrtalno napravo za iskanje vode v Darfurju.

Cilj letošnje Eko konference je dokazati odvisnost vode z zdravjem, gospodarstvom, kmetijstvom, podnebnimi spremembami in ostalimi energenti.

Dogodek bo spremljal tudi Eko bazar, kjer se bodo predstavljale slovenske nevladne organizacije in druge ustanove s svojimi okoljskimi projekti in izdelki, prostor pa bo zapolnilo tudi nekaj priložnostih Eko razstav z deli otrok.

Na letošnji 4. Eko konferenci bo velik del pozornosti namenjen energentom prihodnjih generacij. Glavni energent, ki velja tudi za osnovno človekovo pravico in o katerem bo največ govora na tokratni konferenci, je voda. S tem bomo obeležili tudi letošnje mednarodno leto voda.

Eden izmed govorcev, ki bo nastopil v panelu Voda in zdravje, je pisatelj in naravovarstvenik Anton Komat.

Program 4. Eko konference si lahko v celoti pogledate tukaj.

Udeležba na Eko konferenci je brezplačna, prijava pa obvezna tukaj.

Foto: Wikipedia