Planet Zemlja

Slovenski hokejist, ki poleg športnega udejstvovanja pripravlja tudi različne dobrodelne projekte, med drugim tudi za socialno ogrožene otroke, nam je v pogovoru zaupal, da se je ideja rodila iz želje nekomu pomagati.

»Velikokrat sem že pomislil na to, da bi pomagal in komu bi lahko pomagal. Menim, da je trenutno najboljše pomagati najmlajšim, saj se vsi zavedamo, da na mladih svet stoji. Tako da, če jim omogočiš kakšno izobrazbo ali počitnice več, mislim, da so zares hvaležna publika.« Vprašali smo ga tudi, ali je v profesionalnem hokeju opaziti zasuk k varstvu okolja, recimo na nivoju NHL ali pa, recimo, klubov, na kar je povedal, da reciklirajo vse plastenke, iz katerih pijejo vodo v času treningov.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Častna članica društva Planet Zemlja Tjaša Kokalj je v pogovoru za spletni portal www.razglej.se izrazila svojo skrb za okolje in na vprašanje, če si je kdaj že kakšen kos oblačila izdelala sama, povedala, da zaenkrat še ne.

»Je pa Do it yourself (Naredi si sam) moja nova obsesija, tako da je čisto možno, da kmalu pade tudi kakšna obleka iz zanimivega materiala ali pa torbica,« je še dodala Tjaša.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Kajenje velja za okolju neprijazno navado, saj se cigaretni ogorki razgrajujejo kar precej časa, škodljivo pa je tudi za zdravje.

Evropski poslanec Lojze Peterle je v torek v Evropskem parlamentu kot predsednik poslanske skupine v boju proti raku sogostil prvo v nizu razprav o novi direktivi o tobačnih izdelkih.

Peterle je na konferenci poudaril, da imamo že 50 let jasne dokaze, da je uporaba tobaka smrtna, kajenje pa še vedno prevladuje v mnogih državah po celotni EZ. “Predlagana direktiva o tobačnih izdelkih dokazuje zavezanost Evropske zveze (EZ) k obvladovanju raka ter dopolnjuje niz preventivnih ukrepov v okviru Evropskega partnerstva za boj proti raku, vendar pa moramo zagotoviti, da se dobro oblikovan predlog direktive pod težo različnih pritiskov nikakor ne omili”, je poudaril Peterle.

Tobak je glavni, a preprečljiv dejavnik tveganja za raka ter bolezni srca in ožilja. Pojavnost raka in srčnih bolezni med kadilci je tako že dosegla pandemične razsežnosti, kajenje pa je neusmiljen sovražnik, saj v EZ zaradi njega vsako leto umre več ljudi kot za posledicami avtomobilskih nesreč, zdravil ali umorov.

Več si lahko preberete tukaj.

S kandidatoma drugega kroga predsedniških volitev, dr. Danilom Türkom in Borutom Pahorjem, smo se pogovarjali tudi o zelenih temah. Med drugim smo ju povprašali, kako kandidat za predsednika kot državljan prispeva k reševanju okoljske problematike in na kakšen način kot politik.

Dr. Danilo Türk je dejal: »Kot državljan ločujem odpadke in se ekološko obnašam, sem varčen pri porabi v pitne vode, skrbim za nizek ogljični odtis itd. Kot predsednik spodbujam ekološke pobude, podpiram različna ekološka združenja, bil sem častni pokrovitelj akcije Očistimo Slovenijo in Zemljo so nam posodili otroci, prav tako sem podprl akciji Ustvarjajmo iz odpadkov in Ekošola. V okviru akcije Očistimo Slovenijo 2012 sem organiziral tudi strokovni posvet o problematiki nelegalnega odlaganja odpadkov v Sloveniji z naslovom “Konec divjim odlagališčem”.

Borut Pahor pa kot državljan skrbi za svoj zdrav življenjski slog, ki vključuje tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, preprečevanje nastajanja odpadkov, ločevanje nastalih odpadkov, varčevanje z električno energijo, uporabo izdelkov z daljšo življenjsko dobo in podobno. »Kot politik pa se zavzemam za izvajanje zakonodaje in programov, ki imajo preventivne učinke ter prispevajo k trajnostnemu razvoju. V času naše vlade smo prvič v Sloveniji sprejeli zakon o socialnem podjetništvu, ki že ima rezultate, saj so že nastala socialna podjetja, ki delujejo na okoljskem, socialnem in izobraževalnem področju, kar prispeva k večji zaposljivosti in izvajanju aktivnosti, ki so splošnega družbenega pomena,« je povedal Pahor.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je največji in najbolj zakonodajni odbor Evropskega parlamenta. Gre za odbor, ki se ukvarja z vsem, ki je kakor koli povezano z okoljem, zdravjem, hrano, naravo. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal Gerben-Jan Gerbrandy, podpredsednik omenjenega odbora. Med drugim smo ga povprašali tudi, če se mu zdi prav, da je vse, kar se prodaja kot eko, bio, zeleno, drago.

»Ne, vendar moramo biti pazljivi pri analizi razlogov, zakaj so dragi. Eden izmed razlogov tiči v dejstvu, da običajni izdelki ne temeljijo na realnih cenah. Onesnaževanje okolja, emisije CO2, uničenje biodiverzitete. Vsi ti dejavniki niso upoštevani v ceni teh produktov,« je dejal Gerbrandy in meni, da« ravno tu tiči pravi problem, saj ne plačujemo prave cene za te izdelke«.

»Druga stran pa je narediti sekundarne materiale hitreje in ceneje kot primarne vire. Dober primer je področje energije; solarna energija postaja čedalje cenejša. Le še nekaj let manjka in sončna energija bo cenejša od konvencionalne energije. To bo ustvarilo svetovno revolucijo!«, je zaključil podpredsednik Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Tokrat smo se z Društvom za ENO Glasbo pogovarjali o divjih hrupiščih ter o kulturni podobi Stare Ljubljane. Povprašali smo jih, kako vidijo prihodnost planeta in ljudi.

“Ob tem vprašanju mi najprej pade na pamet Nara Petrovič, pravoverni ekolog, ki živi v gozdu in s sončnimi celicami polni baterijo prenosnega računalnika, lovi deževnico, vzdržuje permakulturno posestvo in uživa sadove divjega gozda. Kratkoročno je to možna prihodnost. Dolgoročneje pa moramo upoštevati bolj čudne zgodbe, ki jih prinašajo svetovni popotniki, kot so Tomo Križnar, Arne Hodalič, Manca Juvan in drugi. Pa tudi, če pustimo ob strani zgodbe iz tretjega sveta, pojdite za kak teden v Pariz in opazujte, kako živijo ljudje drug mimo drugega, neverjetno hitro, mimobežno … in boste verjetno veseli, da vaši otroci odraščajo v Sloveniji,” je povedal Janez Križaj, vodja projekta Kulturna podoba Stare Ljubljane, ter nadaljeval:

“Večina svetovnega prebivalstva sedaj živi v urbanih okoljih, ne več v agrarnih, vendar ogromna večina urbanizirancev živi v barakarskih predmestjih. Tako ali tako imamo premalo elektrike in zato moramo nekako preprečiti, da bi tistih 750 milijonov Indijcev, ki elektrike v svojem domu še nimajo, elektriko dobilo. To je rešitev sveta. Čeprav se to sliši kot kakšna temačna zarota, je to to, kar ves čas dejansko počnemo. Samo poglejte poročila iz Azije, Afrike, Južne Amerike … pač ne moreš biti “bolj konkurenčen”, če ni nekdo drugi zato “manj konkurenčen”. Svobodni trg ni tekma, ampak je borba - ni toliko pomembno, katerega prehitimo, temveč katerega zatolčemo.”

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.