Planet Zemlja

Med pogovorom z dr. Jožetom Rothom iz Agencije za okolje, enem izmed govorcev na bližajoči tretji Eko konferenci, ki bo potekala 19. in 20. aprila na Gospodarskem razstavišču, smo ga vprašali tudi, na kom, meni, da je odgovornost za veliko število divjih odlagališč.

»Krivo je premilo kaznovanje tistih, ki odlagajo ‘na divje’. Odgovornost za zmanjšanje števila ‘divjih’ odlagališč je tako na vzgoji in ozaveščanju kot tudi na kaznovanju,« nam je povedal dr. Roth ter dodal, da akcije, kot je Očistimo Slovenijo, podpira. »Podpiram jih, saj delujejo predvsem na nivoju ozaveščanja - tako o sistemskih pomanjkljivostih, kot tudi glede pomanjkanja vrednot v družbi,«je zaključil dr. Roth.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Očistimo Vodice, za lepši svet. V lep presončen dan smo se zbudili v soboto, ko se je obetala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo, za lepši svet. Zbralo se nas je prek 372 in vsak je nekaj prispeval k bolj čisti nedelji. Pa je to najdlje do koder seže zavest generacije, ki je ena tistih, ki je ta planet najbolj zaznamovala v okoljskem smislu?

Stojan Smerkolj, ki je na občini odgovoren za področje komunale, je ocenil, da je Vodice „na dan Č”, kot so ga poimenovali organizatorji, čistilo precej več ljudi, kot smo jih evidentirali. „Veliko je bilo letos tudi otrok, ki bodo kmalu, če bo sreča na strani odgovornih, odraslim dajali zgled o tem, kako prav ravnati v odnosu do okolja,” je povedal in dodal: „Akcija v naši občini poteka že 13. leto zapored in vedno je bila dobro obiskana.”
Zanimalo nas je, če je opaziti razliko med čistilno akcijo, ko ta poteka vzporedno z vseslovensko in ko slednje ni. „Razlika je morda v promociji akcije, promociji čiščenja. Sicer pa razlike ni čutiti. Številke udeležencev se vedno vrtijo nekje nad 300 in organizacijsko ne izumljamo tople vode, ker akcija pri nas deluje, ljudje so je vajeni in očitno je obrodila tudi sadove.” Z mnenjem sogovornika se strinjajo mnogi, saj ga ni bilo, ki ne bi opazil, da so bile Vodice letos izjemno čiste. Smeti skoraj ni bilo. „Smeti smo morali dobesedno iskati,” se je slišalo s klopi ob zaključku, ko smo si pred Gasilskim domom Repnje-Dobruša ob odličnem golažu odpočili, izmenjali mnenja in vtise.

Da je občina tako čista pa ni le plod vsakoletnih čistilnih akcij, temveč odločitev občine, ki si prizadeva za zdravo okolje. „Že 8 ali 10 let nazaj je občina temeljito sanirala in počistila divja odlagališča, gozdove…in od tedaj je stanje več ali manj konstantno. Čisto. Morda tudi zato letos nismo odkrili nobenega divjega odlagališča,” pove Smerkolj.

Župan občine, ki se je letos udeležil sestanka občinskega koordinatorja vseslovenske akcije, društva Planet Zemlja z drugimi Vodiškimi društvi, ki so igrala ključno vlogo pri akciji, je pokazal iskren čut odgovornosti in na njegovo pobudo je akcija letos potekala še bolj usklajeno kot pretekla leta. „Običajno gredo ljudje po poteh, ki jih poznajo. Zato se je v preteklosti dogajalo, da nekatere poti niso bile očiščene. Pripravili smo zemljevide območij in jih razdelili med društva, ki so nato koordinirala skupine,” pove župan in poudari, da se akcija s 24.3.2012 ne bo zaključila. „Vodiški zbirni center, ki odpira svoja vrata le ob sobotah, je pokazal, da je potreben, saj ljudje pridno polnijo tamkajšnje zabojnike. Zdaj iščemo možnosti, da bi center odprl svoja vrata tudi med tednom, saj ob sobotah ljudje radi kam odpotujemo.” In prav zbirni center je v letošnji akciji pripomogel, da se je nabralo precej manj odpadkov, saj so jih ljudje že pred akcijo sortirali v zabojnike. Zato je odločitev o podaljšanem delovnem času tega centra dobra in koristna.

Letošnja akcija pa je prinesla novost tudi za Vodice, saj so se udeležencem pridružili vojaki. Deset mladeničev v uniformah se je zjutraj pripeljalo na zbirno mesto, da bi prevzeli navodila, vreče in rokavice pa so že imeli za pasovi. Akcija jim je poživela vsakdan in dela so se dobesedno veselili. Da pa ne bomo delali krivice mladim in najmlajšim povejmo, da je dan pred soboto, okolico šole in vrtcev, čistilo prek 500 vodiških otrok. Če ste se kdaj sprehodili po teh poteh, ste najbrž opazili, da so skrbno čiste, a tudi v notranjosti se kaže čut vodstva in zaposlenih za odgovorno ravnanje do okolja. Na stenah reciklirani izdelki otrok, pozivi k pravilnemu ravnanju z odpadki, barvni smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov, ki jih prepoznavamo tudi na naših ekoloških otokih… In prav slednjih je v Vodicah toliko, da vsaka nepravilno odvržena smet kar zbode v oči.

V Vodicah živi lepo število širši javnosti znanih Slovenk in Slovencev, a to soboto smo z vrečko v roki srečali le redke. Dva, če smo natančni, a dopuščamo možnost, da koga nismo opazili. Eden teh, ki je iskal smeti po Repnjah, je Zvezdan Martič, ki se je letošnje akcije udeležil z družino. „To za nas ni prvič in za čisto okolje dnevno skrbimo tako doma, kot tudi na vseh sprehodih po okolici. Zaboli, ko vidiš pločevinko na tleh, saj je težko razumeti, kakšen človek lahko to naredi. Bomo morali res povsod postaviti table z napisi, naj tega ne počnejo?” Sicer pa pri Martičevih kurijo na drva, kompostirajo, zemljo hranijo z naravnimi gnojili, skratka ne onesnažujejo in ločeno zbirajo. „Imejte se dobro, a ne smetite našega planeta!” sporoča Zvezdan in s pogledom poboža svojo trimesečno hčerkico, najmlajšo udeleženko akcije.

Dejstvo, da je to planet, ki smo si ga izposodili od naših otrok, nas starše lahko resno skrbi. Vtis, ki ga je velika množica udeležencev pustila ob zaključku akcije, je lahko vtis upanja, da kvaliteta bivanja naših zanamcev ne bo tako slaba, kot pravijo napovedi. A kaj, ko se ljudje očitno še vedno ne zavedamo, da dejanja slehernega od nas štejejo. Zato bode v uho ko slišimo „Kaj bom čistil, ko bo pa jutri spet vse nasmeteno.” Namen čistilnih akcij ni enodnevno družbeno koristno druženje temveč osveščanje o tem, da vsi prispevamo k vsemu. K temu, da je voda iz naših pip pitna, da na vrtu srečamo siničko, se lahko varno sprehajamo po gozdu in še in še bi lahko naštevali. Pa naj zaključim s predlogom - če je le mogoče, pojdite na sprehod z vrečko. Zametke divjih odlagališč pa nemudoma prijavite.

Irena Mraz, predsednica društva Planet Zemlja in občinska koordinatorica akcije Očistimo Slovenijo 2012

Priznana slovenska meteorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), mag. Tanja Cegnar, bo tudi letos, že drugič, pomembno sooblikovala program Eko konference. Ena vodilnih strokovnjakinj, ko gre za vprašanja okolja in podnebnih sprememb, je pri svojem delu še kako vztrajna in nikakor ne bo dopustila, da bi nam bilo vseeno za to, kakšno bo okolje, ki ga bomo pustili svojim zanamcem.

Z društvom Planet Zemlja ste lani pri projektu Eko konferenca “orali ledino”. Če se ozrete nazaj, na namene in cilje, ki so vas vodili, na možnosti, ki ste jih imeli, kaj vam je uspelo premakniti, spremeniti?
Z organizacijo konferenc in posameznih sekcij na večjih evropskih konferencah imam že kar nekaj izkušenj in zdi se mi prav, da te izkušnje in znanje uporabim tudi doma. Zato je bila pobuda, da bi društvo Planet Zemlja in Agencija skupaj organizirala okoljsko konferenco, zelo privlačna in sem se ji z veseljem in navdušenjem pridružila. Prednost te konference je, da združuje poglede in pristope tako državne institucije kot tudi nevladne organizacije. To pa zagotavlja širino pristopa in strpnost ne le znotraj organizacijskega odbora, ampak tudi pri udeležencih. Vsem nudimo možnost in priložnost, da pojasnijo svoje poglede in delijo informacije.

Kateri so vaši osnovni zaključki lanske Eko konference in morda na tej podlagi priporočila, predlogi za v prihodnje?
Lani smo odprli kar nekaj novih pogledov na soodvisnost okolja in gospodarstva. To, kar je lani zvenelo še celo malce heretično, si je v minulem letu pridobilo verodostojnost. Potrebujemo gospodarstvo, potrebujemo razvoj, vendar moramo zavarovati tudi okolje. Sta skrb za okolje in napredek res nezdružljiva? Odgovor bi lahko strnila: pri načrtovanju je potrebno znanje, so potrebne ambicije, a tudi prave vrednote, ki jih bomo morali ponotranjiti, če si želimo zagotoviti varno prihodnost.

Kaj vas je, torej, vzpodbudilo, da ste se odločili pri projektu sodelovati tudi letos?
Lani smo postavili dobre temelje, dobre usmeritve, a s tem naše poslanstvo še zdaleč ni zaključeno. Veliko stvari je ostalo, ki jih nismo uspeli izpeljati. Upam, da bomo tudi letos s skupnim sodelovanjem uspešno nadaljevali pri uresničevanju začrtanih ciljev.

Kaj pričakujete od letošnje, že druge Eko konference?
Dobra ekipa, dobre ideje, dobre izkušnje, predvsem pa še več novih pobud. Pričakujem, da bodo letošnje teme odprle nova, doslej prezrta vprašanja in dileme o okolju, ki jim moramo v prihodnosti posvetiti še več pozornosti.

Katere so tiste vodilne teme, za katere pričakujete, da bodo še posebej odmevne?
Letos še posebej izpostavljamo soodvisnost med okoljem in gospodarstvom. Dober gospodarstvenik se mora zavedati, da mora skrbeti za okolje, v katerem deluje. Da mu varčno ravnanje s surovinami in energijo ter ohranjanje zdravega okolja zagotavlja trajnosti razvoj in uspeh. Vedno vroča tema je tudi energetika. Brez energije ne moremo. Vprašanje je, kako do nje na način, ki najmanj obremenjuje okolje in omogoča zadovoljevanje naših potreb. Tradicionalno se bomo dotaknili tudi izobraževanja, saj se mora okoljska vzgoja in ozaveščanje začenjati že pri otrocih. Za zaključek pa želimo izpostaviti vprašanja, ki se porajajo pri komuniciranju okoljskih tematik. Način predstavitve groženj, težav, nerešenih problemov, kredibilnosti, zmedo, ki jo vnašajo dobro in zlonamerne manipulacije pri prodajanju okoljskih tematik. Pa tudi pomen strpnosti in prepoznavanja skupnega dobrega. Slednja tema me najbolj privlači, saj se navezuje na to, kar pri Evropski meteorološki zvezi že nekaj let izpostavljamo pri komunikaciji o podnebnih spremembah. Delitev vlog med strokovnjaki, laiki, državnimi institucijmi, pa tudi vloga dvomljivcev in nasprotnikov. Kako med vsemi deležniki zagotoviti strpen, konstruktiven dialog?

Kje vidite vlogo, pomen konference, kakršna je prav Eko konferenca v Ljubljani?
Razumljivo je, da je konferenca v Ljubljani osredotočena na naše probleme, naše stanje, naše poglede. Želimo si pritegniti kar največ poslušalcev. Izbrali smo lokacijo, ki je dobro dostopna s sredstvi javnega prevoza, za mnoge prebivalce Ljubljane tudi peš. Poleg tega je izpeljana s skromnimi sredstvi, saj smo se že lani odločili, da je okolje tako pomembna tema, da mora biti konferenca odprta za vse in to brez kotizacije. To pa nikakor ni lahko uresničljivo. Za sodelovanje in podporo moramo zagotoviti dovolj podpornikov. Tudi vsi sodelujoči predavatelji namenjajo svoj čas kot svoj prispevek za dober namen in skupni cilj brez kakršnega koli povračila stroškov. Kar nekaj nas je takih, ki smo pripravljeni delati za skupni cilj.

V okviru svojega dela pozorno opazujete, spremljate človeka in njegov odnos do okolja. Kje smo po vaši oceni zagrešili največjo napako?
V zadnjih desetletjih so se močno spremenile družbene vrednote. Naraščajoča potrošniška mrzlica nam postavlja drugačne prioritete, pozablja ali povsem ignorira pa načela trajnostnega razvoja. Je to še tisto pravo, kar si želimo? In kar bomo navsezadnje zapustili tudi našim otrokom?

Katere so glavne dileme? Je položaj že brezupen?
Plačali bomo visoko ceno, ne bi pa rekla, da je brezupno. Človeštvo ima znanje, tehnologija prinaša vedno nove rešitve. Ko se bomo zares vsi zavedli, da tako ne gre več naprej, da moramo nekaj spremeniti, bomo zmogli dovolj modrosti za skupno iskanje rešitve in udejanjenje modela trajnostnega razvoja. Ne samo tistega, ki ga tako pogosto omenjajo politiki, ampak tistega pravega, ki bo prinašal rešitve.

Kaj pa katastrofe, kot je zadnja na Japonskem. Kaj nam to prinaša - le še bolj pospešeno spreminjanje in s tem večjo potrebo po prilagajanju?
Katastrofe nas vedno znova opozarjajo na moč narave, na našo odvisnost od narave. Vedno znova pristrižejo peruti napuhu in lažnemu prepričanju, da smo si s tehnologijo podredili naravo. To so zelo boleče lekcije. Žal jih pogosto kmalu pozabimo in vzorci delovanja se povrnejo v stare tirnice. V človeški naravi je, da hočemo vedno več, da smo pripravljeni tudi tvegati, iskati nove rešitve. Brez tega bi naši predniki še vedno živeli le v savani in civilizacije ne bi bilo. A človeštvo zmore tudi modrost, da prepozna stranpoti razvoja in se vrne na pravo pot. V tem pogledu sem in želim ostati optimist. Če bi obupala, bi to pomenilo, da sem se vdala v usodo in ne bi niti poskušala spremeniti stanja. Vdanost v usodo in apatičnost pa je najslabše, kar se nam lahko zgodi.

Bi po vaši oceni vlade, prav tako pa tudi slovenska, morale svoj pristop do okolja spremeniti?
Seveda bi se dalo narediti veliko več. To velja za vse. Res je tudi, da čas gospodarske in finančne krize ni najbolj naklonjen iskanju rešitev za okolje. Besede o tem, da moramo v krizi prepoznati priložnost za rešitev, ostanejo zgolj prazne besede, če niso podprte z zgledi, dejanji, ponudbo novih rešitev. Najmanj napora seveda zahteva vztrajanje pri starih vzorcih obnašanja in delovanja, a to ne bo prineslo rešitve. Naša okoljska zakonodaja je že sedaj zelo obsežna in zapletena. Pogosto je celo izvajalci komaj obvladajo, da o zavezancih niti ne govorimo. Veliko bi naredili že, če bi vso na okolje vezano zakonodajo prečistili, jo poenostavili, da bi jo bolje razumeli, obvladali in izvajali. Pomagalo bi tudi pravo razmerje med sankcijami za kršitelje in stimulacijo za primere dobre prakse in vzorno ravnanje z okoljem.

Poznamo vas tudi z malih ekranov. Se zato pogovori z ljudmi, ki jih pri svojem delu srečujete, vselej vrtijo okoli vremena oziroma morda tudi varstva okolja?
Vreme je vselej zanimiva in priročna tema za navezavo pogovora. Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije v šali pravi, da je na svetu skoraj 7 milijard strokovnjakov za vreme. Vreme tako ali drugače zanima veliko ljudi. V zadovoljstvo mi je, da imam poklic, ki je zanimiv toliko ljudem. Seveda sem se tudi sama odločila zanj, saj me privlači in mi pomeni več kot zgolj poklic, je tudi hobi.

Katera je, če jo lahko razkrijete, pri vašem delu vaša najbolj skrita želja?
Pa ne vem, če imam pri delu skrite želje. Vsaka zamisel mora v posamezniku dozoreti, do takrat je skrita, ko pa se izoblikuje, jo moramo deliti z drugimi. Zato svoje želje raje izrečem in iščem podporo za njihovo uresničitev. Veliko več lahko dosežem, če za svoje cilje najdem in navdušim vsaj nekaj somišljenikov, kot če delujem sama. Skrivnost uspeha je prav v skupnem delu in usmerjanju moči ter naporov v skupno dobro. Zato želja ni dobro skrivati, ampak je prav zbrati pogum in jih izpostaviti.

Anita Balas, 1. april 2011

V pogovoru z Davidom Lenarjem, slovenskim teniškim trenerjem leta 2009 in 2010, smo izvedeli, da odpadke ločuje redno in pravilno. »Moram poudariti, da mi grejo brezskrbneži izredno na živce. Vse prevečkrat sem že doživel, kako ljudje mečejo odpadke skozi okno avtomobila. Ne vem, takim najbrž ni pomoči, ampak skozi takšno dejanje si ustvarim mnenje o človekovem karakterju - za mene takšna oseba nedvomno ni vredna niti pogleda!«

V njegovih očeh sta okolje in narava pomembna za naš obstanek, odgovornost za svojo osveščenost pa pripisuje staršem. »Vzgojen sem bil v duhu skrbi za naravo, za red in čistočo,« pravi David in obenem poudarja, da ne gre vse krivde valiti na starše. »Odvisno je tudi od samega posameznika in koliko je nekdo dovzeten za določene nasvete, navodila, nenazadnje za zakonske predpise. Nekomu, ki mu je popolnoma vseeno za vse in se požvižga na okolico, mu prav dosti ni mar niti za ločevanje,« še za konec dodaja tenisač.

Preostanek intervjuja si lahko preberete na www.razglej.se.

Foto: Iztok Golob

Med pogovorom z Boštjanom Bračičem, radijskim moderatorjem in pevcem, nas je zanimalo tudi, kakšen je njegov pogled na osveščanje ljudi glede problema s smetmi. Povedal nam je, da je prepotoval že kar nekaj dežel in je pereč problem nekje večji, drugod manjši. Je pa tudi poudaril: »Prvo nalogo in odgovornost prelagam na starše, tako pač je. Naslednja generacija posnema starše. Zato mislim, da je veliko odvisno od naše prejšnje generacije, kar nam poda in da vlada daje pozornost in neko pomembnost na to.«

Ljubljana, 22. 9. 2009

kjer se srečata Cankarjeva in Slovenska cesta

od 17. do 24. ure

Terrafolk in Anja Bukovec, Orlek, Ave, Juliette Justine, Zlatko, Jadranka Juras, Billysi, Pavle Kavec in Oko, Lado Leskovar, Damjana Golavšek, Samo Budna, GlosaArt, Smokin blue, Manca Dremel.

Gostje: nekdanji vrhunski smučar Jure Košir, igralec in profesor Boris Ostan, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, vrhunski športni novinar in komentator Igor E. Bergant, posvojiteljica delfina Morigenosa Alenka Kovšca, svetovni popotnik Zvone Šeruga, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, nekdanji basist skupine Agropop Urban Centa, novinar Edi Pucer, koordinatorica Ekošol Slovenije Nada Pavšer z Ekošolo Ig, pisateljica Tjaša Kokalj, predstavnik Regionalnega centra za okolje Andrej Klemenc, župan MOL Zoran Janković, guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije Polonca Kukec, sekretarka ZPMS Moste Polje Anita Ogulin, meteorologinja ARSO mag. Tanja Cegnar, novinarka Darja Zgonc …

Dogodek bo povezoval ANDREJ KAROLI

KER NAM NI VSEENO!