Rezultati šolskega tekmovanja za Zeleno pero 2020

Štirinajstega januarja je na 11. osnovnih in 5. srednjih šolah, potekalo šolsko tekmovanje za Zeleno pero 2020. Tema tokratnega tekmovanja je bila GOZD. Partner letošnjega tekmovanja je Zavod RS za gozdove.

V nadaljevanju objavljamo rezultate tekmovanja. Na državno tekmovanje, so se uvrstili vsi tekmovalci, ki so dosegli 80 točk in več. Bronasto priznanje bodo prejeli tekmovalci, ki so na šolskem tekmovanju dosegli 70 točk in več. Državno tekmovanje bo potekalo 16. marca ob 11h.

OSNOVNE ŠOLE:

OŠ Miklavž na Dravskem polju

Kategorija 8., 9. razred:

Klara Sprinčnik, 94 točk

Nika Žnidarič, 92 točk

Jakob Kršljin Stojič, 87 točk

Ana Smiljan, 86 točk

Veronika Beranič Ferk, 84 točk

Tia Kunstič, 84 točk

Matija Petek, 83 točk

Vanesa Muršec, 81 točk

Kalista Krajnc, 73 točk

Sara Kotnik, 72 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Zala Silič, 82 točk

Mia Jeza, 76 točk

OŠ Turnišče

Kategorija 8., 9. razred:

Ella Litrop, 87 točk

Aljaž Smodiš, 85 točk

Ana Katarina Kociper, 84 točk

Lara Hozjan, 83 točk

Vika Magdič, 82 točk

Jesika Dominko, 81 točk

Timeja Apatič, 80 točk

Brina Zver, 80 točk

Alina Žižek, 75 točk

Lana Pozderec, 55 točk

JZ OŠ Marjana Nemca Radeče

Kategorija 8., 9. razred:

Zoja Kalin, 93 točk

Nea Zagorc, 92 točk

Ana Marija Vintar, 91 točk

Rubi Gala Nikolič, 81 točk

Eva Senica, 80 točk

Izza Kalin, 73 točk

Matija Lazar, 55 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Zala Podlesnik, 80 točk

Ema Zahrastnik, 80 točk

Maja Potočnik, 74 točk

Anže Brečko, 65 točk

Pia Mlakar, 57 točk

Jonas Wetz, 62 točk

Miha Jager, 54 točk

OŠ Sostro

Kategorija 8., 9. razred:

Anže Cencelj, 83 točk

Klavdija Miklavec, 82 točk

Zala Sešek, 81 točk

Peter Puškarič, 80 točk

Alex Žunić, 76 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Ajša Šarić, 71 točk

Julija Vrečar, 67 točk

OŠ Kuzma

Kategorija 8., 9. razred:

Jure Matiš, 95 točk

Maja Recek, 87 točk

Nino Gubič, 83 točk

Luka Filip, 82 točk

Rene Toth, 55 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Mark Abel Sijanta, 88 točk

Vita Bagoroš, 71 točk

Liza Kisilak, 60 točk

OŠ Rada Robiča Limbuš

Kategorija 8., 9. razred:

Lana Boršič, 86 točk

Nika Vecl, 86 točk

Kaja Fidler Jurič, 82 točk

OŠ Domžale

Kategorija 6., 7. razred:

Rok Felicijan, 82 točk

Mia Štular, 82 točk

Spela Božič, 82 točk

Klemen Hernčič, 75 točk

Kategorija 8., 9. razred:

Iva Vasle, 87 točk

Marko Šalamun, 85 točk

Lana Kovačič, 83 točk

Jure Štular, 80 točk

Lev Glumac, 71 točk

Gabriel Dominko, 70 točk

Urh Kosirnik, 70 točk

OŠ Žiri

Kategorija 8., 9. razred:

Eko, 88 točk

Mah, 78 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Smreka, 86 točk

Gams, 84 točk

Bor, 82 točk

Gozdar, 81 točk

Lovec, 77 točk

Hrast, 76 točk

Jelka, 74 točk

Macesen, 72 točk

Bukev, 70 točk

Javor, 70 točk

Zelena, 70 točk

Mravlja, 55 točk

OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad

Kategorija 8., 9. razred:

Ula Ceglar, 58 točk

OŠ Trbovlje

Kategorija 8., 9. razred:

Jan Tomažin, 86 točk

Tinkara Zmrzlak, 83 točk

Eva Lisec, 65 točk

Lea Jusič, 41 točk

Maruša Mejač, 36 točk

Kategorija 6., 7. razred:

Ajda Rozman Muha, 63 točk

Ajda Glavač, 62 točk

Ema Klemen, 36 točk

Ana Izlakar, 27 točk

Domen Bračič, 22 točk

Oš Matije Čopa Kranj

Kategorija 8., 9. razred:

Uma Černe Klofutar, 74 točk

Patricia Mohorič, 66 točk

Mia Munih Lakotič, 49 točk

SREDNJE ŠOLE:

Gimnazija Kranj

3., 4. letnik:

Tjaša Sušnik, 93 točk

Ema Grmek, 89 točk

Lana Kejžar, 89 točk

Vida Babič, 88 točk

Klara Babič, 88 točk

Tina Urh, 83 točk

Vito Krajnik, 81 točk

Ana Rogač, 81 točk

1., 2. letnik:

Gaja Bumbar, 92 točk

Brina Stepanovič, 85 točk

Meta Frelih, 84 točk

Ana Šmid, 80 točk

Živa Kovačič, 70 točk

Jure Vnučec, 70 točk

Pia Kosec, 70 točk

Neža Učakar, 70 točk

ŠC Ptuj, Ekonomska šola

1., 2. letnik:

Maša Janžekovič, 86 točk

Luka Caf, 85 točk

Jure Bezjak, 84 točk

Janja Topolnjak, 80 točk

Strokovni izobraževalni center Ljubljana

3., 4. letnik:

Ema Omahen, 85 točk

Tina Turk, 85 točk

Manca Fojkar Antolič, 68 točk

Patricija Rijavec, 68 točk

Tjaša Debelič, 57 točk

Pija Urbanija, 57 točk

Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana

3., 4. letnik:

Janja Pivk, 91 točk

Marcel Škofic, 86 točk

Tatjana Bernot, 86 točk

Zala Škufca, 85 točk

Alenka Malovrh, 82 točk

Janja Mulec, 82 točk

Eva Ogrin, 80 točk

Luka Korošin, 78 točk

Anja Žunić, 77 točk

Katja Slavič, 76 točk

Teja Kozlevčar, 75 točk

Špela Zmrzlikar, 73 točk

Ajda Porenta Vajdec, 73 točk

Jan Plestenjak, 72 točk

Eva Lukati, 70 točk

Deja Trček, 69 točk

Andry Pasichnyk, 66 točk

Janez Pšeničnik, 65 točk

Žiga Krafogel, 63 točk

Petra Kotar, 63 točk

Luka Marković, 62 točk

Luka Rebolj, 60 točk

Maks Ranik, 59 točk

Žiga Krmec, 56 točk

Aldina Bajramovič, 54 točk

Jan Šeme, 54 točk

Mark Kump, 53 točk

Elias Pohl, 53 točk

Pika Mergole, 50 točk

Tim Reiter, 47 točk

Merhunisa Ljubijankić, 45 točk

Žan Bajrektarevič, 43 točk

Nejc Fritsch, 41 točk

Škofijska Klasična Gimnazija Ljubljana

3., 4. letnik:

Anamarija Drnovšek, 91 točk

Larisa Žerovnik, 72 točk

Razpis tekmovanja za priznanje “Zeleno Pero 2020”

TEKMOVANJE IZ PISANJA NOVINARSKEGA PRISPEVKA NA TEME OHRANJANJA NARAVE IN VAROVANJA OKOLJA

ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020

za učence/ke od 6. do 9. razreda OŠ ter dijake/inje SŠ

Društvo Planet Zemlja organizira tekmovanje iz pisanja novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in varovanja okolja, na katerega se lahko prijavijo učenci/ke od 6. do 9. razreda osnovnih šol ter dijaki/nje srednjih šol, za priznanje ZELENO PERO. V sodelovanju z Zavodom RS za gozdove, bo tema letošnjega tekmovanja

GOZD.

Tekmovanje je organizirano na dveh nivojih – šolskem in državnem – in za dve kategoriji: od 6. do 9. razreda osnovne šole in srednja šola. Tekmovanje vključuje pisni izdelek (novinarski prispevek), izdelan po Pravilniku tekmovanja.

Več o pogojih udeležbe na državnem tekmovanju in ostala pravila tekmovanja si preberite v Pravilniku tekmovanja, ki je sestavni del razpisa in objavljen tudi na spletni strani www.eko-generacija.org.

Šolsko tekmovanje bo potekalo 14. januarja 2020, državno pa 16. marca 2020 v prostorih sodelujočih šol. Obe tekmovanji se bosta pričeli ob 11. uri. Do začetka tekmovanja se tekmovalci pripravljajo na tekmovanje s pomočjo mentorjev in samostojno, v primeru vprašanj, pa se lahko vedno obrnejo tudi na Predsednika tekmovanja.

Podelitev priznanj šolskega tekmovanja bo potekala na šolah, podelitev priznanj državnega tekmovanja pa bo potekala predvidoma v petek, 5.junija 2020.

Rezultati šolskega tekmovanja bodo objavljeni v treh dneh po tekmovanju, državnega tekmovanja pa najkasneje v 14ih dneh po tekmovanju na spletnih straneh www.eko-generacija.org oz. www.planet-zemlja.org.

Prijave so možne preko obrazca, objavljenega na spletnih straneh društva www.planet-zemlja.org oz. www.eko-generacija.orgnajkasneje do 21.12.2019Kotizacije za udeležbo na tekmovanju ni.

Dodatne informacije: zelenopero@planet-zemlja.org

 

PDF – Pravilnik ZELENO PERO 2020

PDF – Prijavnica 2020

Slovesni zaključek natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2019

Društvo Planet Zemlja izvaja in organizira vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna šola / vrtec že od leta 2010. Osnovni namen natečaja je vrtcem, osnovnim ter srednjim šolam ponuditi projekte, ki mladim pomagajo razumeti pomen odnosa in vpliva njihovih dejanj na okolje. Vsako leto pri natečaju sodeluje prek 10.000 otrok, mentorjev, drugih zaposlenih na zavodih, staršev in drugih deležnikov. Letošnji slavnostni zaključek natečaja in podelitev priznanj najboljših se je odvil 29. maja na Gospodarskem razstavišču.

 

 

 

 

 

V prepolni dvorani Povodni mož na Gospodarskem razstavišču V Ljubljani se je letos zbralo več kot 320 otrok in mentorjev, ki so dobili zaslužena priznanja za aktivnosti, ki so jih izvajali tekom iztekajočega se šolskega leta, podeljena pa bodo tudi Srebrna in Zlata priznanja državnega tekmovanja za Zeleno pero.

 

 

 

 

 

V natečaju Planetu zemlja prijzna šola / vrtec gre za projekte, s pomočjo katerih se otroci učijo boljšega odnosa do okolja, z vsebinami pa pokrivajo mnoge teme življenja in bivanja. Društvo tako vsako leto ponudi vrtcem in šolam izbiro več kot 20 projektov, med katerimi izberejo tiste, ki so jim najbolj zanimivi. Med ponujenimi projekti je tudi letos državno tekmovanje Zeleno pero, ki je namenjeno otrokom od 6. razreda osnovnih šol ter srednješolcem in je edino slovensko uradno državno tekmovanje v pisanju in pripravi novinarskih prispevkov na izbrano okoljsko temo. Tema letošnjih prispevkov je bila trajnostna mobilnost.

 

 

 

 

 

Tudi v šolskem letu 2018 / 2019 je v natečaju aktivno sodelovalo preko 10.000 otrok, učencev, dijakov in mentorjev iz Slovenije ter ustanov s slovenskim učnim programom iz Italije. K projektom se vse pogosteje vključujejo tudi drugi zaposleni na zavodih in starši otrok, kar je eden od ciljev organizatorja – k osveščanju o pomenu odgovornega odnosa do okolja vključiti kar se da največ ljudi.

MED PREDPISI IN ZRAKOM, KI GA DIHAMO

V ponedeljek, 24. aprila 2017 bo v prostorih Agencije RS za okolje potekala 8. Eko konferenca. Letos jo pod naslovom “Med predpisi in zrakom, ki ga dihamo” organiziramo društvo Planet Zemlja, Slovensko meteorološko društvo, Agencija RS za okolje in Gradbeni inštitut ZRMK – Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo.

Pričetek dogodka ob 9.30 s pozdravnimi govori in kratko predstavitvijo zmagovalcev državnega tekmovanja za Zeleno pero.

Predviden zaključek ob 13. uri.

Predsedujoča: Tanja Cegnar

Lokacija: Velika sejna dvorana na ARSO, Vojkova 1b Ljubljana, 4. nadstropje

Spremljevalni dogodek:

  • Eko bazar (predstavitev ponudnikov ekoloških storitev, produktov, izumov),

 

PROGRAM

l.del: 9.30 – 11.00

Igor Šoltes, Evropski Zeleni – Zrak tihi ubijalec; Barbara Bernard Vukadin, ARSO – Evropska agencija za okolje za kakovost zraka v Evropi; Martina Logar, ARSO – Izpusti onesnaževal v zrak; Miha Tomšič, GI ZRKM – Pomen kakovostnega zraka v bivalnem okolju

Predstavitev dobitnikov zlatega priznanja iz natečaja Zeleno pero.

Odmor

ll.del: 11.30 – 13.00

Tanja Koleša, ARSO – Spremljanje kakovosti zunanjega zraka in viri delcev PM10; Rahela Žabkar, ARSO – Meteorološke značilnosti epizod ozona in delcev; Marko Rus, ARSO – Modeliranje kakovosti zunanjega zraka; Janja Turšič, ARSO – Prikazovanje onesnaženosti zraka s pomočjo indeksov; Simona Perčič, NIJZ – Vpliv onesnaženega zraka na zdravje; Jože Jurša, MOP – Načrti za kakovost zraka; Boštjan Paradiž, ARSO – Kako lahko posamezniki prispevamo k boljši kakovosti zraka.

Vstop je prost, prijave pa obvezne na: konferenca@planet-zemlja.org

Dunaj s subvencijami spodbuja ekološko kmetovanje

Ein Fest für die ganze Familie: Infos über Gentechnik freie Wiener Landwirtschaft, Köstlichkeiten und Kinderprogramm

Mesto Dunaj je s 630 aktivnimi kmetijskimi obrati edina milijonska prestolnica na svetu z omembe vredno agrarno proizvodnjo. Da bi povečali število ekoloških kmetij, bo mesto za preusmeritev iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo do leta 2020 namenilo 100.000 evrov letno.

Povpraševanje po svežih, regionalnih in ekološko pridelanih živilih se na Dunaju nenehno povečuje. Trenutno več kot 30 dunajskih ekoloških kmetov obdeluje 25 odstotkov vseh kmetijskih površin v mestu, kar je več od celotnega avstrijskega povprečja.

Preusmeritev kmetijskega obrata iz konvencionalnega v ekološkega pomeni manjše količine gnojil in pesticidov, s tem pa tudi manjšo porabo energije, čistejše okolje in bolj zdrava živila. Da bi k ekološkemu kmetovanju spodbudili še več kmetov, bo mesto Dunaj v začetku leta 2017 v ta namen razpisalo subvencije. Paket subvencij, ki bo sprva trajal do leta 2020, znaša 100.000 evrov letno. Vsako leto bodo subvencionirali pet do sedem kmetijskih obratov, in sicer v višini do 15.000 evrov letno na kmetijski obrat.

“Zelo nas veseli naraščajoči trend k ekološkemu kmetovanju v našem mestu, ki ga podpirajo tudi Dunajčani. Preusmeritev kmetijskega obrata iz konvencionalnega v ekološkega je sprva povezana z visokimi stroški, zato Dunaj kmetom pomaga tudi s subvencijami,” je povedala dunajska mestna ministrica za okolje Ulli Sima.

Mesto Dunaj že dolgo časa s številnimi iniciativami spodbuja ponudbo in uporabo ekološko pridelanih izdelkov, na primer na tržnicah in v trgovinah, vrtcih, bolnišnicah, menzah in ostalih mestnih ustanovah.

 

Toyotin gozd zaživel v okviru projekta “En hibrid. Eno drevo”

toyota Toyota Adria d.o.o. za vsak prodan hibrid zasadi novo drevo v okolju, kjer je to najbolj potrebno.14517517_1012017025582865_5556352301682685304_n

  • V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije smo zasadili večje število dreves v okolici Ljubljane;
  •  namen zasaditve Toyotinega gozda je na najučinkovitejši način približati širši populaciji našo skrb za okolje in aktivno podpirati in pospeševati razvoj kvalitetne in zdrave življenjske kulture;
  • območje bomo spremljali in po potrebi opravili tudi čistilne akcije, izobraziti pa želimo tudi najmlajše o pomenu gozda in različnih drevesnih vrstah ter o varovanju okolja;
  • vsako drevo bo last enega naših novih lastnikov hibridnih vozil, drevesa bodo označena z lesenimi ploščicami z imenom in priimkom stranke, njim pa bomo v zameno posredovali tudi zahvalno kartico za nakup hibrida in obvestilo, da smo v njihovem imenu po-sadili eno drevo.
O projektu  En hibrid. Eno drevo:

»Biotska raznovrstnost je temelj delovanja ekosistemov, od katerih je odvisna naša hrana in sveža voda, naše zdravje in rekreacija, ter varstvo pred naravnimi nesrečami. Izguba biotske raznovrstnosti vpliva na nas kulturno in duhovno “, je dejal Ban Ki-moon, generalni sekretar Združenih narodov.

Biotska raznovrstnost oziroma biodiverziteta je velika raznolikost življenja, ki nas obdaja, od najmanjših hroščev do največjih kitov v morju. Je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji. Nanaša se na vrste, njihove genetske lastnosti in ekosisteme.

Zadnje čase biodiverziteti pretijo nevarnosti kot so: onesnaževanje, klimatske spremembe, izguba & uničenje habitatov, razdrobljenost habitatov, pretirano izkoriščanje virov, invazivne tujerodne vrste (znane kot ‘tuje vrste’) in intenzivno kmetijstvo.  Današnja biotska raznovrstnost je rezultat več milijonov let razvoja različnih življenjskih oblik. Po podatkih IUCN (2000) je okoli 11.000 vrst pred izumrtjem, za 816 taksonov pa je izumrtje v zadnjih desetletjih tudi dokazano.

Po podatkih Petra Škoberneta se posebnost biotske raznovrstnosti v Sloveniji kaže v sorazmerno velikem številu rastlinskih in živalskih vrst, različnih ekosistemov na majhni površini (20.254 km²). Evidentiranih je bilo okoli 22.000 vrst, ki naj bi živele na tem območju. Ocenjeno število vrst pa se giblje med 50.000 in 120.000.

Pridružujemo se Toyoti Motor Corporation, ki je oznanila sodelovanje z WWF za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Toyota Adria d.o.o. je oznanila začetek projekta »En hibrid. Eno drevo«. Za vsak prodan Toyotin hibrid, bomo posadili novo drevo v okolju, kjer je to najbolj potrebno. Ena ključnih točk Planinske zveze Slovenije (PZS) in Toyote je vizija trajnostnega razvoja družbe s poudarjeno skrbjo za biotsko raznovrstnost. Toyota Adria d.o.o. se je povezala s PZS, da bi vzpostavila in nadgradila percepcijo ciljnih javnosti o Toyotini družbeni in okoljski vlogi.

Našli smo lokacijo, ki je najbolj potrebna pogozdovanja, kjer bomo jeseni, predvidoma oktobra zasadili Toyotin gozd. Območje bomo spremljali in ob potrebi opravili tudi čistilne akcije, izobraziti pa želimo tudi najmlajše o pomenu gozda in različnih drevesnih vrstah ter o varovanju okolja.

toyota-22 toyota-18

S sajenjem dreves smo pričeli že poleti na pohodih v okviru akcije “Gremo v hribe”.

toyota-24 toyota-15

Osveščanje o varovanju okolja in pomenu biotske raznovrstnosti je ključno za našo organizacijo. Zato smo letos tudi podprli organizacijo Eko šol v Sloveniji, ki se je letos pod okriljem Toyote Fund for Europe ponovno priključila mednarodnemu projektu. Cilj projekta je spodbujanje kritičnega mišljenja in uporaba izkustvenih metod. V projektu sodeluje 10 držav, letos otroci v starostnih skupinah 5-6 in 6-7 let  t. i. Darwinovi opazovalci in Darwinovi raziskovalci. Do leta 2019 bomo vključili vse mlade do 11. leta starosti, ki nam bodo s svojim kritičnem razmišljanjem in rešitvami pomagali k ohranjanju našega planeta.

Pri Toyoti smo izračunali, da so do 30. aprila vozniki, ki so uporabljali Toyotina hibridna vozila namesto običajnih vozil podobnih velikosti in zmogljivosti, v ozračje izpustili za 67 milijonov ton manj CO2, ki naj bi bil glavni povzročitelj globalnega segrevanja. Ocenjujejo, da so naša hibridna vozila prihranila približno 25 milijonov kilolitrov bencina v primerjavi s porabo vozil z bencinskim motorjem istega razreda.

Bodite tudi vi družbeno odgovorni in prispevajte k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

toyota-6 toyota-1

Avtorji fotografij: Jon Vesel, Toyota Center Ljubljana