Archive for the ‘Novice’ Category

24 februar

ZDRAVKO SE PRIPRAVLJA

20150113 091943 225x300 ZDRAVKO SE PRIPRAVLJA (Celje, 24.2.2015) Pred nekaj dnevi, se je v Celju znova sešla delovna skupina projekta Inovativna igralna pot in dogovorila začetek aktivnosti v marcu. Vodja projekta, direktorica Zavoda za varno igro Andreja Bednjički, je s strani Mestne občine Ljubljana prejela zeleno luč za postavitev igral na pot med Osnovno šolo Koseze in Vrtcem Mojca v ljubljanskih Kosezah. Tam bo Inovativna igralna pot zarisala svojo prvo črto na zemljevidu Slovenije.

Ker gre za pilotski projekt motiviranja mladih k večji gibalni aktivnosti, ki je dobil podporo s strani Norveškega finančnega mehanizma EGP, bo skupina v marcu začela z aktivnim umeščanjem igral, pri tem pa bodo uporabnike (otroke s starši, zaposlene na VIZ in VVZ ter naključne mimoidoče) te sicer javne poti, spremljala zanimiva navodila o možnosti uporabe igral.

V mesecu aprilu bo novo igralno pot javnosti predstavil Zdravko – maskota projekta, ki se je te dni pojavil v izložbi Ljudske univerze v Celju. Tam že vse od januarja v organizaciji Zavoda za varno igro, potekajo tudi predavanja “Gibanje-tveganje-varnost”, kjer starše, vzgojitelje in učitelje ter drugo zainteresirano javnost, poučujejo o pomenu gibanja pri predšolskih otrocih, razvoju motoričnih sposobnosti preko formalne in neformalne igre, pomenu in načelih varnosti na igriščih, kazenskih in odškodninskih odgovornostih v primeru poškodb na igriščih in o tem kakšna so igrišča danes.

Predavanja se bodo odvijala vse do septembra v Info Centru na Ljudski univerzi Celje vsako drugo sredo v mesecu ob 16.30 uri, točni termini pa bodo redno objavljeni v celjskem mesečniku prireditev, ki je dostopen tudi na spletni strani (http://www.celeia.info/ ) ter na spletni strani projekta Inovativna igralna pot (www.oopa.si ).

 

17 februar

ZELENO PERO 2015 – Bronasta priznanja

Zeleno pero1 300x194 ZELENO PERO 2015   Bronasta priznanjaŠolsko tekmovanje v pripravi novinarskega prispevka na temo SVETLOBE in z njo povezanih tehnologij, je prineslo izbor zmagovalnih prispevkov.

Na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, je v sredo, 4.2.2015 poteklo že drugo tekmovanje v pisanju novinarskih prispevkov ZELENO PERO. Tokrat so mladi eko novinarji pisali na temo SVETLOBE in z njo povezanimi tehnologijami, ki jo je OZN razglasila za leto 2015. Gre za edino tovrstno tekmovanje v Sloveniji, ki ga od lani organizira društvo Planet Zemlja, nanj pa se je odzvalo 15 zavodov oziroma 193 učencev in dijakov.

Prvi del tekmovanja je prinesel 72 bronastih priznanj, 52 tekmovalcev pa je doseglo rezultat, s katerim so se uvrstili na državno tekmovanje. To bo potekalo 18. marca, razglasitev zmagovalcev pa bo potekala na svetovni dan zemlje, 22.4.2015 na Gospodarskem razstavišču Ljubljana. Prispevki bodo po zaključku tekmovanja objavljeni na straneh elektronskega medija mladih eko novinarjev www.eko-generacija.org.

O projektu ZELENO PERO:

S projektom želi društvo Planet Zemlja mlade spodbuditi k aktivnemu raziskovanju lokalnega okolja in seznanjanju z okoljsko problematiko ter s tem spodbuditi zavest, da lahko tudi sami sodelujejo pri pozitivnih spremembah v svojem kraju.

Cilji tekmovanja so predvsem širjenje in poglabljanje znanja iz okoljevarstva, ekologije in načel trajnostnega razvoja, informiranje in osveščanje o pomenu razumevanja narave, njenih procesov ter zakonitosti, varovanju narave in lokalnih okoljskih težavah ter popularizacija trajnostnega odnosa do okolja.

V začetku februarja 2014 je na 23 slovenskih šolah potekalo prvo šolsko tekmovanje v pripravi novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in varovanja okolja. Na tekmovanje se je prijavilo 367 dijakov in učencev. Tematika tekmovanja v letu 2014 ni bila določena, tekmovali pa so lahko učenci druge in tretje triade ter srednješolci.

V letu 2015 se je na tekmovanje prijavilo 15 šol, za Zeleno pero pa se bo potegovalo 193 mladih. V tem letu se lahko tekmovanja udeležijo učenci zadnje triade osnovnih šol ter dijaki srednjih šol.

O društvu Planet Zemlja

društvo Planet Zemlja že sedmo leto deluje na področju osveščanja javnosti o pomenu odnosa vsakega posameznika do okolja, komuniciranja okoljskih tem z najširšo javnostjo na poljuden način in s pomočjo strokovnjakov skozi različne projekte in dogodke. Leta 2010 je društvo pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu po Zakonu o ohranjanju narave, leta 2013 pa tudi po Zakonu o varovanju okolja.

 

 

6 februar

KLJUČNI STA VODA IN VREDNOTE

images KLJUČNI STA VODA IN VREDNOTEVodice, 2. februar 2015 – V knjižnici Vodice je ta dan potekalo predavanje mag. Tanje Cegnar o prilagajanju podnebnim spremembam. Predavanje je z zanimanjem spremljalo precej občanov, ki so imeli za gostjo kar nekaj zanimivih vprašanj. Vsebino predavanja povzemamo v nadaljevanju, za gostoljubnost pa se iskreno zahvaljujemo tako knjižnici Vodice, kot tudi občini Vodice, ki je predavanje omogočila.

PODNEBJE KROJI NAŠ NAČIN ŽIVLJENJA

S tem kar nam ponuja podnebje, se moramo naučiti živeti, saj nam kroji vse, kar je okoli nas. Tudi način življenja.

Prve civilizacije so nastale tam, kjer je bilo podnebje primerno. Podnebje je omogočilo vzpon in zaton civilizacij. Vpliv podnebja se odraža tudi v arhitekturi. »Gotovo ste opazili ozke ulice v Sredozemlju, pa da na Krasu na burji izpostavljenih stenah hiš navadno ni vrat. Tudi kamniti strešniki in obtežitev imajo na kraških hišah pomembno funkcijo – s svojo težo kljubujejo burji, da jih ne odpihne… Naši predniki so vedeli, da se je potrebno podnebju prilagajati,« je povedala mag. Cegnarjeva.

VULKANI SEŽEJO POVSOD

Na podnebne spremembe ne vpliva le človekova roka, temveč tudi astronomske razmere, sončeva aktivnost, raba tal, oceani, aerosoli, koncentracija toplogrednih plinov, vulkanski izbruhi, kriosfera, naravna spremenljivost… »Vulkani npr. izbruhajo veliko plinov in prahu, ki lahko seže visoko in se širi po ozračju. Ko pride do močnejših izbruhov, so dnevi hladnejši, ker prah v ozračju ne prepusti sončnim žarkom do tal,« je slikovito povedala predavateljica in dodala zanimiva primera iz preteklosti. Izbruha vulkana Lakagigar leta 1783 (zima in poletje sta bila po tem precej hladnejša) in Tambora leta 1815 (leto 1816 je bilo brez poletja). Prišla je lakota, bolezni, povečala se je umrljivost, revščina.

OCEANI SE POČASI, A VZTRAJNO DVIGAJO

Tudi spremembe v oceanih so povezane. Kar se zgodi na Atlantiku, vpliva na Tihi ocean… Gladina morja se dviga 3mm/leto, oceani postajajo toplejši, snega je spomladi vse manj v nižinah, ozračje se segreva. Topla leta se kar kopičijo. Padavine so v svetovnem merilu zadnja 3 leta povprečne. Ledeni pokrov nad Arktičnim morjem se hitreje tali, ker tekoča voda absorbira več toplote kot sneg in led, ki dobro odbijata sončne žarke. Ledeni pokrov na severnem polu se drastično tali, medtem ko se ledeni pokrov na južnem polu širi. Ta dva pola se ve več pogledih med seboj bistveno razlikujeta.

V kolikor se bo morska gladina dvignila za 1m, bomo izgubili Benetke, tudi delta Nila je nizka in gosto naseljena. Evropi preti masa prebežnikov. Ob dvigu morja so na udaru tudi precejšnji deli Evrope, npr. Padska nižina, Nizozemska, velik del Baltika… Ekološki oz. podnebni migranti se že sedaj množično selijo v Evropo preko Španije in Italije. V prihodnje jih bo še več.

PREVEČ NAS JE

Dogajanje v svetu je pomembno tudi za Slovenijo, saj svetovne razmere določajo tudi naše podnebje, vplivajo na ceno hrane, razpoložljivost vode, politično ne-stabilnost, svetovno gospodarstvo, bolezni, vojne, mir… Prepad med revnimi in bogatimi se veča. Vedno več nas je in vedno več hočemo od narave.

EKSTREMI

Leto 2014 je bilo v svetovnem merilu najtoplejše leto doslej, odkar potekajo meritve. Zadnje čase tako rekoč ni bilo zelo hladnega leta. »Če pogledamo to sliko z malce bolj lokalnega vidika pa vidimo, da je bilo leto 2014 v ZDA in na Antarktiki hladnejše kot v povprečju preteklih nekaj let.«

Slovenija je imela lani (2014) najbolj mokro leto. »Lansko leto je bilo pri nas rekordno tako po temperaturnih odklonih, kot tudi po padavinah. Vse pogosteje se v svetu dogajajo tudi naravne nesreče, kot npr: poplave, hudourniki, plazovi, blatni tok, premiki gmot, ledeniški dogodki, neurja, suša, gozdi požari, ledeniška jezera/izliv ledenika… Porazdelitev ekstremov pa se spreminja in ni dela sveta, ki bi bil varen pred temi. Izpostavljeni smo jim vsi.«

»Ekstremni dogodki so se dogajali in se bodo verjetno še pogosteje kot doslej, saj se podnebje spreminja. Tudi zato, ker hočemo ljudje od naravne vse več. Spreminjamo rabo zemljišč, delamo večje posege v okolje…«

Večji odkloni vremena od povprečja se dogajajo prostorsko in časovno zelo neenakomerno. »Naše ozračje se namreč segreva in toplejše ozračje sprejme več vode, zato so padavine močnejše, obenem pa so suše vse bolj suhe in pogostejše.«

Slovenija se srečuje z dvema ekstremoma: poplavami in sušami. »Če bomo živeli tako kot živimo, bo vode več tam, kjer je imajo že sedaj dovolj. Ekstremi se bodo stopnjevali tam, kjer so že sedaj veliki. Razvoj gre torej v neželeno smer.«

LEDENIKI, VIRI PITNE VODE

»Švedski znanstvenik Arrhenius se je že pred več kot 115 leti veselil ugotovitve, da bodo izpusti toplogrednih plinov ozračje segreli za okoli 5 stopinj, saj je živel na severu Evrope. Zdaj smo zaradi segrevanja ozračja zaskrbljeni vsi, tudi države na severu Evrope.«

K segrevanju prispevajo tudi izpusti toplogrednih plinov in izračuni kažejo, da se bo ozračje verjetno segrelo v povprečju za 4-5 stopinj do konca stoletja.

SEGREVANJE JE DEJSTVO

Segrevanje ni enakomerno v svetovnem merilu, a tudi v Sloveniji so med pokrajinami razlike.

Južni Evropi se obetajo še bolj sušna poletja in severu celine pa še bolj mokre zime. Podnebne spremembe zaostrujejo tudi ostale probleme, s katerimi se srečuje svetovno prebivalstvo. Planetarni problemi so: energija, vodne zaloge, hrana, nevarni vremenski dogodki, zdravje, urbanizacija, kakovost zraka (več kot pol prebivalcev živi v mestih), razvoj, revščina, preseljevanja, izobraženost,…

ZAČNE SE PRI PLANKTONU

Začetek prehrambne verige pomeni plankton in večina tega ima hišice iz apnenca, ki se raztaplja v kislem okolju. Do tega lahko pride z zakisljevanjem oceanov, ko se ph morja niža. Posledično bodo te vrste planktona ogrožene, razvijale se bodo nove vrste planktona, a s tem bo lahko prizadeta prehranska veriga.

TUDI EKOSISTEM SE PRILAGAJA

Problem je tudi, kako hitro se določene vrste prilagajajo. Živali se spričo sprememb selijo višje in proti severu. Vprašanje je, ali se enako hitro seli tudi njihova prehranska veriga – torej rastline in živali, s katerimi se te prehranjujejo. Gibljive živali se lahko hitro selijo, kaj pa drevesa npr.? Gozd potrebuje desetletja, da se premakne. Prav tako rastline, na katere so rastlinojede živali vezane. Ko se poruši hitrost gibanja, se porušijo prehrambne verige. Ptice selivke bodo k nam prihajale 3 tedne prej, žuželke pa se morda do takrat še ne bodo razvile in ptice bodo lačne.

Kobilice, komarji – veča se število vrst in širijo/selijo se. Tudi kužnost klopov je odvisna od podnebja. Tigrasti komar, ki ga včasih ni bilo pri nas, zdaj pa je, je prenašalec bolezni. Podnebne spremembe pa pomenijo tveganje tudi za gozdove (žled, žuželke, bolezni, neustrezne vrste). Tudi požari postajajo vse večji problem, ko se podnebje spreminja.

PRILAGAJANJE? KLJUČNE SO VREDNOTE!

Kako se prilagajati? Z boljšim izkoristkom vode, raznolikostjo ponudbe, izboljšanjem podnebnih informacij in njihovo uporabo, usklajevanjem med sektorji, večnamenskimi ukrepi – zadrževalniki (za rekreacijo, ob sušah, za potrebe turizma, hidroelektrarn…).

Slovenija ni imuna na vremenske in podnebne dogodke. Podnebje se spreminja, s tem pa se spreminja tudi raba prostora, gospodarske, politične in družbene razmere. Prilagajanje je torej nujno, težava je v ta namen zagotoviti sredstva.

Obstaja 500 mednarodnih okoljskih sporazumov, z okoljem pa je vedno slabše. Ukrepanje ob podnebnih spremembah mora temeljiti na znanju, znanosti, vedenju, gospodarstvu, družbi, zakonodaji, dobrem upravljanju z naravnimi viri – šele vse to omogoča ustrezno prilagajanje in nižanje izpustov toplogrednih plinov.

 

cesna KLJUČNI STA VODA IN VREDNOTE

21 januar

ROŽIČEVA MOKA

DSC 0661.NEF  300x198 ROŽIČEVA MOKATe dni so na Škofijski klasični gimnaziji Ljubljana Šentvid, dijakinje spoznavale rožičevo moko, ki ni prav pogosta sestavina v naših gospodinjstvih. “Pa bi lahko bila, saj ni le dobrega okusa, temveč vsebuje tudi veliko zdravju koristnih sestavin,” je povedala vodja delavnice Od zrna do kruha, Tanja Gobec, ki tudi sicer vnaša v svoja izvajanja sestavine naših prednikov, na katere smo že malce pozabili.

Rožičevec, ki je znan tudi kot kruh svetega Johna, raste pa v mediteranskem podnebju, tudi v naši Istri, je sladek sadež in moka, pripravljena iz njega ne potrebuje sladkorja kot dodatka, ko iz njega pripravljamo sladice.

Seveda pa dijakinje niso mlele le rožičev in pripravljale sladic, pekle so tudi kruh pod budnim očesom ambasadorke starih slovenskih izročil…

DSC 0577.NEF  300x198 ROŽIČEVA MOKA

 

12 december

KO LESARJI ZAMESIJO KRUH

IMAG0792 168x300 KO LESARJI ZAMESIJO KRUHTe dni se je na Lesarski šoli Maribor izvedel projekt Od zrna do kruha, ki ga društvo Planet Zemlja izvaja znotraj vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec. Gre za projekt, kjer mladi spoznavajo vrste žit ter možnosti ki jih raznolikost teh nudi vsem, ki imajo nekaj volje in želje sami zamesiti kruh ali sladico v testu. Projekt je nastal z željo po ohranjanju odgovornega odnosa do kruha – osnovne sestavine vsakega gospodinjstva – in dvigu zavesti o tem, da je doma pripravljena jed okusnejša in bolj zdrava kot uživanje predelanih proizvodov. Osnovno sporočilo projekta podpira družba Žito d.d. s svojimi izdelki.

 

Bilo je super in hkrati nekaj novega z vidika enostavne priprave kruha iz različnih vrst žita,“ je povedala mentorica projekta Darja Krecenbaher. „Dijaki 4.a oddelka in predstavnika Dijaške skupnosti so z vso vnemo in obilo dobre volje zagrabili za vsa opravila priprave moke, testa ter različnih bio in eko namazov, ki so nam popestrili okuse različnih vrst kruha. Ker so to zaključni letniki in tudi, ker je to populacija samih fantov in treh deklet, je bil seveda ta projekt hkrati izziv za vse. Spoznali smo, da lahko tudi zelo enostavno in z nekaj idej, iz žit, ki so še nekoliko manj poznana in seveda vse bolj uporabljena v današnjem času, spečeš odličen kruh, ki se vsekakor razlikuje od običajnega belega. Tega, kot so dijaki in dijakinje sami priznali, še vedno preveč zaužijemo v modernem in prehitrem tempu vsakdana.“

 

Delavnica peke kruha je bila morda za koga tudi izziv da izdela leseno posodo, “nečke”, krožnik, valjar, kuhalnico… Mnogo idej se je porodilo mladim, aktivnim na lesarskem področju, za zagon in ustvarjanje novih uporabnih ter zanimivih izdelkov in orodij za pripravo jedi. „Ker smo Lesarska šola in to znamo!“ so dejali dijaki.

Sledila je degustacija dobrot, kamor so bili vsi povabljeni.

 

Projekt predstavlja enega od 17-ih, sodelujočih v vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2014/15, ki ga društvo Planet Zemlja izvaja že od leta 2010, v njem pa je doslej sodelovalo že prek 300 zavodov, tem pa se je letos pridružilo 69 novih zavodov VIZ in 83 enot zavodov VVZ.

 

Natečaj bo s svojimi projekti pot nadaljeval v ponedeljek, 22.12.2014 na Javnem zavodu OŠ Marjana Nemca Radeče, kjer bodo učenci 8. in 9. razredov

prisluhnili prisotnosti kemikalij v hrani, oblačilih in čistilih, predavanju, ki ga društvo izvaja v okviru projekta Karavana varne kemije.

 

8 oktober

Za svež zadah pojejte rezino kumare

kumara Za svež zadah pojejte rezino kumareČe pri sebi nimate žvečilnega gumija ali mentolovega bombona, ne skrbite. Rezino kumare si položite v usta in jo pritisnite ob ustno nebo ter pustite približno minuto. Preden rezino kumare pogoltnete, jo zares dobro prežvečite.

Fitokemikalije v kumarah uničijo bakterije, ki povzročajo neprijeten vonj iz ust. Tako bo vaš dan spet svež.

Vir: bodieko.si