Archive for the ‘Novice’ Category

23 novembra

Dunaj s subvencijami spodbuja ekološko kmetovanje

Ein Fest für die ganze Familie: Infos über Gentechnik freie Wiener Landwirtschaft, Köstlichkeiten und Kinderprogramm

Mesto Dunaj je s 630 aktivnimi kmetijskimi obrati edina milijonska prestolnica na svetu z omembe vredno agrarno proizvodnjo. Da bi povečali število ekoloških kmetij, bo mesto za preusmeritev iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo do leta 2020 namenilo 100.000 evrov letno.

Povpraševanje po svežih, regionalnih in ekološko pridelanih živilih se na Dunaju nenehno povečuje. Trenutno več kot 30 dunajskih ekoloških kmetov obdeluje 25 odstotkov vseh kmetijskih površin v mestu, kar je več od celotnega avstrijskega povprečja.

Preusmeritev kmetijskega obrata iz konvencionalnega v ekološkega pomeni manjše količine gnojil in pesticidov, s tem pa tudi manjšo porabo energije, čistejše okolje in bolj zdrava živila. Da bi k ekološkemu kmetovanju spodbudili še več kmetov, bo mesto Dunaj v začetku leta 2017 v ta namen razpisalo subvencije. Paket subvencij, ki bo sprva trajal do leta 2020, znaša 100.000 evrov letno. Vsako leto bodo subvencionirali pet do sedem kmetijskih obratov, in sicer v višini do 15.000 evrov letno na kmetijski obrat.

“Zelo nas veseli naraščajoči trend k ekološkemu kmetovanju v našem mestu, ki ga podpirajo tudi Dunajčani. Preusmeritev kmetijskega obrata iz konvencionalnega v ekološkega je sprva povezana z visokimi stroški, zato Dunaj kmetom pomaga tudi s subvencijami,” je povedala dunajska mestna ministrica za okolje Ulli Sima.

Mesto Dunaj že dolgo časa s številnimi iniciativami spodbuja ponudbo in uporabo ekološko pridelanih izdelkov, na primer na tržnicah in v trgovinah, vrtcih, bolnišnicah, menzah in ostalih mestnih ustanovah.

 

24 oktobra

Toyotin gozd zaživel v okviru projekta “En hibrid. Eno drevo”

toyota Toyota Adria d.o.o. za vsak prodan hibrid zasadi novo drevo v okolju, kjer je to najbolj potrebno.14517517_1012017025582865_5556352301682685304_n

  • V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije smo zasadili večje število dreves v okolici Ljubljane;
  •  namen zasaditve Toyotinega gozda je na najučinkovitejši način približati širši populaciji našo skrb za okolje in aktivno podpirati in pospeševati razvoj kvalitetne in zdrave življenjske kulture;
  • območje bomo spremljali in po potrebi opravili tudi čistilne akcije, izobraziti pa želimo tudi najmlajše o pomenu gozda in različnih drevesnih vrstah ter o varovanju okolja;
  • vsako drevo bo last enega naših novih lastnikov hibridnih vozil, drevesa bodo označena z lesenimi ploščicami z imenom in priimkom stranke, njim pa bomo v zameno posredovali tudi zahvalno kartico za nakup hibrida in obvestilo, da smo v njihovem imenu po-sadili eno drevo.
O projektu  En hibrid. Eno drevo:

»Biotska raznovrstnost je temelj delovanja ekosistemov, od katerih je odvisna naša hrana in sveža voda, naše zdravje in rekreacija, ter varstvo pred naravnimi nesrečami. Izguba biotske raznovrstnosti vpliva na nas kulturno in duhovno “, je dejal Ban Ki-moon, generalni sekretar Združenih narodov.

Biotska raznovrstnost oziroma biodiverziteta je velika raznolikost življenja, ki nas obdaja, od najmanjših hroščev do največjih kitov v morju. Je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji. Nanaša se na vrste, njihove genetske lastnosti in ekosisteme.

Zadnje čase biodiverziteti pretijo nevarnosti kot so: onesnaževanje, klimatske spremembe, izguba & uničenje habitatov, razdrobljenost habitatov, pretirano izkoriščanje virov, invazivne tujerodne vrste (znane kot ‘tuje vrste’) in intenzivno kmetijstvo.  Današnja biotska raznovrstnost je rezultat več milijonov let razvoja različnih življenjskih oblik. Po podatkih IUCN (2000) je okoli 11.000 vrst pred izumrtjem, za 816 taksonov pa je izumrtje v zadnjih desetletjih tudi dokazano.

Po podatkih Petra Škoberneta se posebnost biotske raznovrstnosti v Sloveniji kaže v sorazmerno velikem številu rastlinskih in živalskih vrst, različnih ekosistemov na majhni površini (20.254 km²). Evidentiranih je bilo okoli 22.000 vrst, ki naj bi živele na tem območju. Ocenjeno število vrst pa se giblje med 50.000 in 120.000.

Pridružujemo se Toyoti Motor Corporation, ki je oznanila sodelovanje z WWF za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Toyota Adria d.o.o. je oznanila začetek projekta »En hibrid. Eno drevo«. Za vsak prodan Toyotin hibrid, bomo posadili novo drevo v okolju, kjer je to najbolj potrebno. Ena ključnih točk Planinske zveze Slovenije (PZS) in Toyote je vizija trajnostnega razvoja družbe s poudarjeno skrbjo za biotsko raznovrstnost. Toyota Adria d.o.o. se je povezala s PZS, da bi vzpostavila in nadgradila percepcijo ciljnih javnosti o Toyotini družbeni in okoljski vlogi.

Našli smo lokacijo, ki je najbolj potrebna pogozdovanja, kjer bomo jeseni, predvidoma oktobra zasadili Toyotin gozd. Območje bomo spremljali in ob potrebi opravili tudi čistilne akcije, izobraziti pa želimo tudi najmlajše o pomenu gozda in različnih drevesnih vrstah ter o varovanju okolja.

toyota-22 toyota-18

S sajenjem dreves smo pričeli že poleti na pohodih v okviru akcije “Gremo v hribe”.

toyota-24 toyota-15

Osveščanje o varovanju okolja in pomenu biotske raznovrstnosti je ključno za našo organizacijo. Zato smo letos tudi podprli organizacijo Eko šol v Sloveniji, ki se je letos pod okriljem Toyote Fund for Europe ponovno priključila mednarodnemu projektu. Cilj projekta je spodbujanje kritičnega mišljenja in uporaba izkustvenih metod. V projektu sodeluje 10 držav, letos otroci v starostnih skupinah 5-6 in 6-7 let  t. i. Darwinovi opazovalci in Darwinovi raziskovalci. Do leta 2019 bomo vključili vse mlade do 11. leta starosti, ki nam bodo s svojim kritičnem razmišljanjem in rešitvami pomagali k ohranjanju našega planeta.

Pri Toyoti smo izračunali, da so do 30. aprila vozniki, ki so uporabljali Toyotina hibridna vozila namesto običajnih vozil podobnih velikosti in zmogljivosti, v ozračje izpustili za 67 milijonov ton manj CO2, ki naj bi bil glavni povzročitelj globalnega segrevanja. Ocenjujejo, da so naša hibridna vozila prihranila približno 25 milijonov kilolitrov bencina v primerjavi s porabo vozil z bencinskim motorjem istega razreda.

Bodite tudi vi družbeno odgovorni in prispevajte k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

toyota-6 toyota-1

Avtorji fotografij: Jon Vesel, Toyota Center Ljubljana

21 oktobra

FIJET Slovenija je podelil Kristalni Triglav Občini Brda

fijet1fijet2V sklopu Dnevov Slovenskega turizma, ki so potekali od 11. do 13. oktobra 2016 v Radencih, je društvo FIJET Slovenija podelilo Kristalni Triglav. Letos ga je prejela Občina Brda.

V 22 letih obstoja samostojne občine so Goriška Brda močno spremenila svojo podobo. Iz razmeroma nerazvitega pretežno kmetijskega obmejnega območja, se je Občina Brda z uspešnim vključevanjem sadjarstva ter predvsem vinogradništva in vinarstva v turizem zavihtela med najbolj prepoznavna turistična območja v Sloveniji. Tako danes Brda doma in v tujini slovijo po odličnih vinih, za katere briški vinogradniki in vinarji na najbolj uglednih mednarodnih ocenjevanjih prejemajo najvišja priznanja. V zadnjih letih so zasadili poleg sadovnjakov in vinogradov tudi veliko oljčnih nasadov in s tem obujajo staro tradicijo oljkarstva. Vrhunski kakovosti vin in v zadnjem času tudi oljčnih olj, pa so v Brdih dodali tudi vrhunsko gastronomsko ponudbo, ki temelji na stoletni tradiciji lokalne kulinarike. Celovito briško eno-gastronomijo poleg vsakodnevne ponudbe na vinogradniških kmetijah in v gostinskih lokalih vsako leto bolj uspešno promovirajo tudi na številnih lokalnih in mednarodnih prireditvah.

Da so Brda postala resnično mednarodno prepoznavna turistična destinacija, dokazujejo tudi številni prenočitveni objekti, ki premorejo že prek 500 ležišč. Poleg klasičnih gostišč s ponudbo hrane in pijače ter prenočišč v Brdih premorejo celo hotel z igralnico. Brda so prepredena s številnimi mednarodno povezanimi pohodniškimi in kolesarskimi potmi, ki pritegnejo v ta prelepi gričevnati svet številne pohodnike.

V Brdih ves čas poleg skrbi za naravno, posvečajo tudi veliko pozornosti ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine. O tem še posebej pričata Grad Dobrovo in pred nedavnim zgledno obnovljena Vila Vipolže, ki nista samo vzorno obnovljena in vzdrževana, temveč vse bolj pogosto gostita tudi odmevne kulturne in enološko-gastronomsko turistične dogodke.

V Občini Brda so pri razvoja turizma dosledno upoštevali vse postulate trajnostnega turizma in zato prejeli številna domača in mednarodna priznanja. Na letošnji Svetovni dan turizma je bila Občina Brda med prvimi v Sloveniji proglašena za zeleno destinacijo.

20161012_184331-1-1

Vsem laskavim priznanjem Društvo turističnih novinarjev FIJET Slovenija dodaja še najvišje priznanje za dosežke na področju turizma v Sloveniji – Kristalni Triglav.

20161012_210042Priznanje za Občino Brda je predsednik FIJET Slovenija Drago Bulc predal Francu Mužiču, dolgoletnemu županu Občine Brda, ki je najbolj zaslužen, ker je uspel združiti vso pozitivno energijo in ustvarjalnost Bricev, kar je Brda pripeljalo in umestilo med najbolj prepoznavne turistično vinogradniško in vinarske destinacije na svetu.

 

Vir: FIJET Slovenija

28 junija

FIJET Zlato jabolko za zeleno Ljubljano

fijet1Ljubljana, 27. 6. 2016 – Včeraj se je v Ljubljani končal večdnevni obisk delegacije Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev FIJET pod vodstvom njenega predsednika Tijanija Haddada. Osrednji cilj njega obiska je bila podelitev priznanja Zlato jabolko Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope 2016 in nositeljici naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2015. Pretekli petek ga je na svečanosti v Narodni galeriji v Ljubljani prejel Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana iz rok Tijanija Haddada. Dan zatem so v trajni spomin na nagrado Zlato jabolko predstavniki MOL, Turizma Ljubljana ter predstavniki slovenskega in Svetovnega FIJET v Šmartinskem parku v Ljubljani zasadili avtohtono slovensko jablano zlata parmena, vzgojeno v samostanu Pleterje.

Svečane podelitve Zlatega jabolka v Narodni galeriji so se udeležili poleg predsednika Svetovnega FIJET Tijanija Haddada tudi generalna sekretarka Marijana Rebić ter člana komisije za podeljevanje Zlatega jabolka Tina Čubrilo in Mohamed Salah Attia. Med gosti na svečanosti so bile tudi Eva Štravs Podlogar, generalna direktorica Direktorata za turizem in internacionalizacijo pri gospodarskem ministrstvu, Maja Pak, generalna direktorica Slovenske turistične organizacije, Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana in Barbara Vajda, nekdanja dolgoletna direktorica tega javnega zavoda. Prav s podporo Turizma Ljubljana je bil izveden svečan dogodek podelitve.

Saditev jablane v Šmartinskem parku2

Priznanje Zlato jabolko je Zoranu Jankoviću, županu Mestne občine Ljubljana izročil Tijani Haddad, predsednik Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev FIJET, foto: Tjaša Janovljak.

Ob predaji priznanja Zoranu Jankoviću je Tijani Haddad poudaril, da ljubljanski župan očitno zelo dobro ve, kako dati mestu Ljubljana nasmeh, dobro vzdušje in življenje, medtem ko je Zoran Janković dejal, da MOL skuša pri urejanju in vodenju slovenske prestolnici predvsem najti in dati odgovore na mnoga vprašanja, ki so pomembna za njene prebivalce zdaj, še zlasti pa bodo tudi v prihodnosti.

V utemeljitvi priznanja so turistični novinarji slovenskega in svetovnega združenja zapisali, zakaj se je Komisija Svetovnega FIJET za podeljevanje Zlatega jabolka odločila, da ga podeli Ljubljani. Seznam mednarodnih nagrad, ki jih je Ljubljana prejela kot priznanje za svoja prizadevanja na področju trajnostnega razvoja v zadnjih letih, je impresiven. Med njimi najbolj izstopa prestižni naziv Zelene prestolnice Evrope 2016, ki ji ga je podelila Evropska Komisija za dosežene največje spremembe na področju trajnosti v najkrajšem času. Z »Vizijo Ljubljana 2025″, ki se uresničuje od leta 2007, postaja slovenska prestolnica trajnostno in idealno mesto. V pičlih devetih letih je bilo v skladu z njo implementiranih več kot 1.700 projektov, hkrati pa je zaščitena in ohranjena zelena identiteta mesta.

Ljubljana je tudi prejemnica nagrade Tourism for Tomorrow Destination Award 2015, ki jo podeljuje World Travel and Tourism Council (WTTC), za odlično ohranjene zelene površine in v prihodnost usmerjeno strategijo trajnostnega razvoja.

V utemeljitvi je tudi zapisano, da sta turizem in gostinstvo vedno bolj pomembni gospodarski dejavnosti v Ljubljani. Tako infrastruktura kot storitve so se v zadnjem desetletju vidno izboljšale. Poleg tega, da je večina starega mestnega jedra spremenjenega v območje za pešce, je cilj bodočih mestnih projektov in napovedanih naložb v turizem in gostinstvo nadaljnja bogatitev ponudbe destinacije.

Saditev jablane v Šmartinskem parku

Saditev jablane v Šmartinskem parku: Drago Bulc, predsednik FIJET Slovenija, Tjaša Ficko, podžupanja in Zoran Janković, župan MOL ter Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, foto: C. Potočnik.

Združenje FIJET Zlato jabolko podeljuje od leta 1970, v Sloveniji sta ga doslej prejela Fundacija Poti miru v Posočju leta 2012 in družba Postojnska jama leta 2014. Predlog za podelitev Zlatega jabolka Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope 2016, je dal FIJET – Društvo turističnih novinarjev Slovenije.

Za štiridnevno bivanje v Sloveniji je Turizem Ljubljana za turistične novinarje Svetovnega FIJET pripravil zanimiv program ogleda zelene Ljubljane in Velike Planine, kot enega izmed zanimivih turističnih ciljev Osrednjeslovenske regije. Spoznali so vrhunsko kulinariko v restavraciji As Aperitivo in po svečani podelitvi Zlatega jabolka v Narodni galeriji jedi iz nabora Okusov Ljubljane. Sprehodili so se skozi park Tivoli z Jakopičevo promenado, si Ljubljano ogledali med vožnjo z leseno ladjico Ljubljanica z rečne gladine in obiskali Odprto kuhno na Pogačarjevem trgu. Zanimivo doživetje zanje je bil tudi obisk Velike planine z ogledom pastirskega naselja, izdelovanja trniča in pokušino jedi na žlico v okrepčevalnici Zeleni rob. Ob koncu obiska v Sloveniji so si v Postojni turistični novinarji z velikim zanimanjem ogledali interaktivno razstavno zbirko EXPO Postojnska jama kras. Ugotovili so, da družba Postojnska jama z nadaljnjimi vlaganji, na primer v popolno obnovo Hotela Jama, opravičuje nagrado Zlato jabolko, ki jo je prejela leta 2014.

fijet2FIJET Slovenija – Društvo turističnih novinarjev

Cveta Potočnik

 

 

14 junija

FOOD REVOLUTION v letu 2016

foodrevolution-logo1Bliža se konec šolskega leta in vsi se že počasi pripravljamo na počitnice in dopuste. Šolarji bodo svojo uspešnost dobili s spričevali, mi pa smo pod naše letošnje dejavnosti potegnili črto in zadovoljno ugotavljamo, da se je aktivnosti kar nabralo. Nekaj najzanimivejših izsledkov letošnjega leta želimo deliti tudi z vami.

DSCN2942Največ udeležencev smo dosegli z delavnicami Food revolution v sklopu natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec. Šole so lahko projekt izvajale same ali pa jih je obiskala naša izvajalka, Tanja Gobec. Glavni motiv delavnic je bilo kuhanje iz ostankov sestavin. Tega projekta sta se udeležila 402 udeleženca, od tega je bilo 325 otrok in mladih.

30. januarja smo se udeležilo Zimskega ekošportanja v Lumpi parku v Tivoliju, kjer smo z obiskovalci delili recepte in izkušnje ter jim ponudili kruhovo potico.

23. aprila nas je Mestna zveza tabornikov povabila, naj se pridružimo praznovanju njihove 20. obletnice na Feštivalu. Vabilu smo se seveda odzvali in pripravili zanimivo delavnico: preizkusili so se v prepoznavanju različnih začimb samo s pomočjo vonja. Zanje smo pripravili tudi posebne ankete glede njihovih prehrambenih navad.

Rezultati so pokazali naslednje:

Najljubša hrana anketirancev je: pica, špageti, ribe, kivi, rižote, špinačna pita, palačinke, zrezki, kitajska ali italijanska kuhinja.

Poznavanje začimb (po imenu): največ jih je omenilo baziliko, rožmarin in cimet. Sledili so paprika, origani, meta, ingver, kamilice in kumina. Ostali so bili omenjeni samo enkrat: timijan, česen, čebula, kari, žafran, peteršilj, majaron, melisa, bezeg, klinčki, kurkuma in drobnjak.

Najljubše malice naših mladih so: sendviči, palačinke, solata, klobase, nutela, testenine in tortelini.

Kako pa se odločajo, kaj bi kupili? Večina jih gleda na to, kaj kupi – da jim je všeč. Cena ni tako pomembna, nekaj anketirancev pa je bilo še premladih, da bi si malico kupovali sami.

Ankete smo pripravili tudi za odrasle.

Povprašali smo jih, na podlagi česa se odločajo za nakup določene hrane. Največ jih gleda na ceno in izvor, malo manj jih zanimajo sestavine, v manjši meri pa gledajo tudi na sam okus, embalažo in ekološki izvor kupljenega.

Anketirani najpogosteje kuhajo naslednje jedi: riž, meso, testenine, krompir, solato, zelenjavne juhe.

Odrasli si najpogosteje za malico izberejo sadje, malo manjkrat zelenjavo, jedo pa tudi sendviče, kruh, mlečne izdelke in pripravljene obroke.

Anketirance smo povprašali tudi, če organske odpadke kompostirajo. Velika večina vprašanih organske odpadke ločuje, od tega jih polovica kompostira, druga polovica pa ima koš za ločeno zbiranje organskih odpadkov. Le majhen delež organskih odpadkov ne ločuje.

Food_Revolution_Festival_Malaulica_2016_4V maju smo začeli priprave na Food Revolution Day. Jamie Oliver, začetnik gibanja, je pripravil zbirko enostavnih receptov, ki smo jih objavljali na naši spletni strani. Na sam Food Revolution Day smo združili moči z ambasadorko Ireno Tomažin in zavodom Kalejdoskop. V petek, 20. maja, smo v Mestni igralnici v Ljubljani otrokom in staršem predstavili prehransko revolucijo. Tanja Gobec, naša sodelavka iz društva Skrinja, je pripravila delavnico peke kruha od zrnja do dišečega hlebčka. Udeleženci so se lahko preizkusili v mletju zrnja s kamni in ročnim mlinčkom, zameslili testo in poskusili izvrstne pirine žemljice.

Naše aktivnosti se še ne bodo zaključile, v juliju bomo našo delavnico izvedli v sklopu programa Aktivnih počitnic v CŠOD Kavka.

Ker nam je mar,

vaši ambasadorji

20 maja

FOOD REVOLUTION DAY 2016 V MESTNI IGRALNICI

DSCN2860V petek, 20. maja 2016, je v soorganizaciji treh ambasadorjev Food revolution day-a v Sloveniji v Mestni igralnici v Ljubljani potekal prvi dan Food Revolution festivala. Tanja Gobec, priznana mojstrica peke iz naravnih sestavin, je s pomočjo otrok spekla izvrstne pirine hlebčke, otroci pa so se preizkusili tudi v izdelavi piškotov in zdravih namazov.

Dogajanje v Mali ulici se še ni zaključilo, zanimive delavnice in druženje se nadaljuje tudi jutri in v nedeljo.

Lepo vabljeni!

DSCN2857DSCN2866 DSCN2917 DSCN2942 DSCN3067 DSCN3085 DSCN3124 DSCN3192 DSCN3242 DSCN3246 DSCN3252 DSCN3253