Planet Zemlja

V intervjuju za www.razglej.se je predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos govoril o odnosu Slovencev do korupcije, stanju v državi na tem področju, politiki, vrednotah, medijih in Zakonu o integriteti. Objavljamo njegov odgovor na vprašanje ali smo Slovenci do korupcije preveč tolerantni.

“Tolerantni smo takrat, kadar smo mi posamezniki tisti, ki se moramo odločiti. Zelo ostri in kritični pa smo takrat, kadar se to dogaja drugim. To je eden od osnovnih problemov, s katerimi se srečuje naša Komisija. Povprečna stopnja zavedanja slovenske družbe da je korupcija zlo, ki je zelo nevarno, je zelo visoka. Delno je to posledica objav v medijih, delno pa politike, ki iz korupcije ves čas dela cirkus. Je priročna tema, s katero se da osvajati tudi volitve. Povprečna zavest slovenskega državljana o tem, da je korupcija nevarna, je torej zelo visoka. A, ko ta isti državljan, ki je še do sekunde nazaj vpil zaradi korupcije drugih, sam pride v situacijo, v kateri si lahko pomaga z ravnanji, ki so zelo blizu korupcije ali pa so celo koruptivna, to brez pomisleka tudi stori. To ves čas poudarjam. Korupcijo bomo v družbi zmanjšali takrat, ko se bo vsak posameznik zavedal, da lahko sam stori največ v boju proti njej.”

Celoten interju si lahko preberete tukaj: www.razglej.se

Pred začetkom vrha ZN o podnebnih spremembah, ki se bo 7. decembra začel v Koebenhavnu, potekajo v Sloveniji različne javne razprave. Prek spletnega video prenosa, klepetalnic in posvetovanj na Državljanskem forumu www.evropske-razprave.si lahko sodelujete tudi vi.

Potek konference, ki bo trajala do 18. decembra, boste lahko spremljali na spletni strani britanskega veleposlaništva. Na povezavi

http://ukinslovenia.fco.gov.uk/en/working-with-slovenia/global-priorities/negotiations/

bo redno objavljan dnevni program, razvoj pogajanj ter najnovejše novice in fotografije s konference.

Na sredinem posvetu o podnebnih spremembah je klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj poudarila, da morajo zaveze sprejete na podnebni konferenci v Koebenhavnu izpuste toplogrednih plinov na globalni ravni zmanjšati za najmanj 30 odstotkov do leta 2020, do leta 2050 pa za od 85 do 90 odstotkov.

Na javnem posvetu o podnebnih spremembah v Koebenhavnu v organizaciji predstavništva Evropske komisije v Sloveniji so sodelovali tudi Lidija Živčič iz društva za sonaravni razvoj Focus, profesor s Filozofske fakultete v Ljubljani Igor Pribac, Djordje Žebeljan iz Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) in vodja službe za podnebno varnost na okoljskem ministrstvu Andrej Kranjc, ki je glede konference zmeren optimist, saj meni, da je sporazum zastavljen razmeroma dobro. Prepričan pa je, da si moramo za konkretne ukrepe prizadevati tudi doma.

Kajfež Bogatajeva je pri sprejemu sporazuma v Koebenhavnu izpostavila pomen pomoči državam v razvoju in ob tem poudarila, da so pogovori o tem preveč v senci, da pa je zelo pomembno, da zagotovimo sredstva za prilagajanje na podnebne spremembe. “Prilagajati pa se moramo začeti takoj,” je dejala in opozorila, da se globalne temperature najverjetneje ne bodo dvignile samo za dve stopinji Celzija, temveč za od 2,4 do 2,8 stopinje Celzija.

V okviru priprav na koebenhavnsko podnebno konferenco, se bosta sestali delegaciji EU in Kitajske, ena ključnih tem pa bo iskanje globalnega soglasja o novem režimu v boju proti podnebnim spremembam. Cilj podnebnega vrha ZN, ki bo v danski prestolnici med 6. in 18. decembrom, je doseči ambiciozen globalni dogovor o nasledniku Kjotskega protokola, ki sedaj ureja zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni in se izteče leta 2012.

Dogovor naj bi vključeval določila o cilju omejitve rasti globalne temperature na dve stopinji Celzija, določila o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za razvite države, ukrepih držav v razvoju v boju proti podnebnim spremembam, strategijah prilagajanja nanje, razvoju okoljskih tehnologij ter o financiranju. Pri tem pa je prav vloga Kitajske, kot največjega gospodarstva držav v razvoju ključnega pomena. Ta se je zavezala zmanjšati količino izpustov na enoto BDP do leta 2020 glede na 2005, do 45 odstotkov.

Foto: Travel blog

Ob današnji predstavitvi sestave nove Evropske komisije je novi evropski komisar za okolje Janez Potočnik dejal, da namerava graditi na svojih dosedanjih izkušnjah na področju znanosti in raziskav.

O skrbi za okolje je dejal: »Varovanje okolja, zagotavljanje kakovosti življenja za vse in ohranjanje biotske raznovrstnosti so sami po sebi nepogrešljivi cilji. Hkrati pa bodo ključno gonilo za “ozelenitev” naših gospodarstev in pomemben prispevek pri boju proti podnebnim spremembam. Zavedam se, da bo uspeh na vseh teh področjih v veliki meri odvisen tudi od dobrega sodelovanja z ostalimi resorji v Komisiji, ki se ga že vnaprej veselim.«

Janez Potočnik, ki je bil v prejšnjem mandatu evropski komisar za znanost, je bil prvi komisar iz Slovenije.

V torek, 24. 11. 2009, je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potekala razprava “Izjavi Sveta in Komisije - Priprave na vrh v Koebenhavnu o podnebnih spremembah” kot priprava na decembrsko konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah.

Na razpravi je sodelovala tudi slovenska evroposlanka Dr. Jordan Cizelj, ki se je strinjala s švedskim ministrom Carlgrenom, ki pravi, da moramo uspeti. Dodala je, da moramo za uspeh delovati resno in jasno ter transparentno slediti cilju: “Vrata moramo široko odpreti za uporabo obstoječih nizkoogljičnih tehnologij ter za razvoj novih. Če želimo biti uspešni, moramo resno upoštevati uporabo vseh možnih tehnologij,” je povedala poslanka in ponovno dejala, da na konferenci v Koebenhavnu pričakuje tudi predsednika ZDA Obamo.

Kot del priprav na konferenco dr. Jordan Cizelj na spletnem forumu sprejema tudi predloge in vprašanja vseh zainteresiranih, predvsem pa želi izvedeti kakšna pričakovanja imajo od konference državljani in koliko so sami pripravljeni prispevati k skupnim ciljem, ki naj bi jih na konferenci sprejeli politiki.