Planet Zemlja

Trajnostna potrošnja pomeni, da kupujemo in trošimo na način, ki ima čim manjši negativni vpliv na okolje, naravo in družbo. Trajnostni potrošnji lahko sledimo po naslednjih preprostih korakih:

1) trošimo manj in z razmislekom koliko in ali določene stvari zares potrebujemo,

2) kupujmo okolju in družbi prijazne izdelke (t.i. zelene izdelke, ekološke izdelke),

3) kupujmo lokalno,

4) spodbujajmo alternativne prakse nakupovanju, kot je npr. sposojanje, sodelovanje.

Trajnostna potrošnja pomeni nakupovati z možgani in zdravo pametjo, namesto na podlagi instinktov in površinskih želja.

Vir: studio12.si

Slika: brdawson.wordpress.com

Minil je čas obdarovanj, kjer so naši otroci dobili take in drugačne igrače. Otroci pa se po dolgotrajni igri z eno in isto igračo le te naveličajo in za njo ostane le odpadek, ki onesnažuje naš planet, zato je pobuda Evropske komisije dobrodošla.

Vzpostavila je posebno spletišče - Kotiček za otroke, namenjeno otrokom in mladim. Spletišče vsebuje informacije o pravicah otrok ter igre, kvize in podatke o EU in njenih državah članicah. Otroci lahko tako na enostaven način izvejo pomembna dejstva o EU, njeni zgodovini in njenih državah članicah prek iger in kvizov, ki so na voljo v 22 jezikih EU. S tem novim spletiščem Evropska unija otrokom prvič nudi informacije o Uniji in o njihovih pravicah, ki so pripravljene posebno zanje in podane v slogu, ki ga razumejo. Kotiček za otroke sestavljajo trije deli:

Prvi del so igre in kvizi, kjer lahko otroci, stari od 6 do 16 let, igrajo zabavne
in poučne igre, ki so jih pripravile Evropska komisija in druge institucije.

Drugi del nosi naslov “Evropska unija: kaj je to?” Tu so na voljo interaktivni
zemljevid Evrope ter zabavni podatki o EU in vseh državah članicah.

Tretji del z naslovom “Spoznaj svoje pravice” vsebuje igre, video posnetke in
informacije o pravicah otrok iz dveh starostnih skupin.

Kotiček za otroke se povezuje in združuje z obstoječim spletiščem za učitelje - Kotičkom za učitelje, ki vsebuje gradivo, s katerim lahko učitelji razložijo, zakaj je bila ustanovljena EU in kako deluje.
Spletno stran si lahko ogledate na http://europa.eu/kids-corner/index_sl.htm

Evropska komisija je konec prejšnjega leta predstavila strategijo zmanjšanja emisij za več kot 80 %, ne da bi se zaradi tega poslabšala oskrba z energijo ali konkurenčnost sektorja.

Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 80-95 % glede na raven leta 1990. Nujen je torej prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Evropska komisija je marca 2011 objavila časovnico prehoda na nizkoogljično gospodarstvo za vse gospodarske sektorje. Pripravila je tudi načrte za posamezne sektorje, zadnji med njimi je energetska časovnica 2050.
Ker je energetske potrebe in oskrbo v prihodnosti težko napovedati, časovnica vsebuje več različnih scenarijev posodobitve energetskega sistema in možnih posledic, izzivov in priložnosti. Vsi upoštevajo morebitne spremembe v ceni ogljika, tehnologiji in distribucijskih mrežah.

Scenariji, kako do nizkoogljičnega gospodarstva, temeljijo na kombinaciji štirih glavnih poti v nizkoogljično gospodarstvo: energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, jedrska energija ter skladiščenje in shranjevanje ogljika. Iz njih je mogoče razbrati, da je nizkoogljično gospodarstvo možno in dolgoročno cenejše od sedanjih energetskih usmeritev, energetska učinkovitost in raba obnovljivih virov energije sta nujni pogoj pri vsaki kombinaciji virov energije, v sodobno infrastrukturo je treba začeti vlagati takoj, pozneje bodo stroški veliko večji, nizke stroške in zanesljivo oskrbo z energijo lahko zagotovi samo enotni energetski trg - ta naj bi deloval leta 2014.
Vsi scenariji brez izjeme slonijo na predpostavki, da bo podnebne ukrepe sprejela čisto vsaka država EU. Tudi če odmislimo prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ne bo šlo brez naložb v energetska omrežja EU, saj je infrastruktura ponekod stara tudi 40 let.

Cene elektrike naj bi se dvigale do leta 2030, zato je treba vlagati v pametna električna omrežja in izpopolnjene tehnologije ter tako omogočiti učinkovitejšo proizvodnjo, distribucijo in shranjevanje energije. Skupaj z enotnim energetskim trgom bi tako dolgoročno zaustavili dvig cen.

Nastali stroški bi se povrnili z visoko stopnjo trajnostnih naložb v evropsko gospodarstvo, novimi delovnimi mesti in manjšo odvisnostjo od uvoza energije.
V prihodnosti sledi, da bo Evropska komisija na podlagi časovnice pripravila predloge, prvega v zvezi z notranjim trgom, obnovljivimi viri energije in jedrsko varnostjo že v letošnjem letu.

Več o energetski strategiji EU pa na spletni strani: http://ec.europa.eu/news/energy/111219_sl.htm

Slika: mapawatt.com

Na hodnikih Evro parlamenta smo ujeli nekaj evro-poslancev iz Slovenije.
V izrekanju želja za leto 2012 so se vsi dotaknili ekonomije, mnogi so jo povezali z ekologijo. To nas še posebej veseli, saj na vse močnejšo povezavo med vedama, opozarjamo na naši tradicionalni Eko konferenci, ki jo ob svetovnem dnevu Zemlje organiziramo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Podrobneje o željah evro-poslancev pa v nadaljevanju.

Jelko Kacin: »Predvsem želim, da se 26 držav članic Evropske unije pri izvedbi ukrepov za povrnitev zaupanja dogovori na tak način, da ne bodo prepričali samo državljane Evropske unije, pač pa tudi svetovne trge in predvsem Veliko Britanijo, ki je ponovno razširila širino Rokavskega preliva in se bliskovito pomika proti Združenim državam Amerike, kjer pa je nočejo. Ko bo enkrat ugotovila, da z vsako potezo, ki jo ta konzervativna vlada uprizarja v svojo lastno škodo, potegne Veliko Britanijo za kakšno leto ali dve nazaj, se bojim, da bo žal že prepozno. Ampak med tem se bodo Evropski uniji pridružile nove članice iz zahodnega Balkana in bomo Britansko izgubo nekako nadomestili.«

I: No to je bil pogled zelo daleč (naprej)… Torej v Majevski koledar le ne verjamete?

»Ne. Z Maji se ne ukvarjam. Predvsem so jih zahodnjaki s svojo Špansko vejo na žalost iztrebili. Zato ima celotna civilizacija velike težave z rekonstrukcijo majevskega koledarja in celotne majevske civilizacije. V tem trenutku, v 21. stoletju se je potrebno ukvarjati z malo večjo človeško populacijo, kot pa je bila na Zemlji takrat. In ker je načelo enkakosti in solidarnosti zavezujoče in je potrebno za te ljudi poskrbeti, jim je potrebno omogočiti tudi dostop do energetskih virov in zdaj se vračamo nazaj na to vprašanje, kako bomo energirali, da ne bomo pregrevali?«

Tanja Fajon: »Za naš planet bi si želela predvsem, da bi bil varen planet. Varen v smislu terorizma, jedrskega oboroževanja, podnebnih sprememb. Varen pred nami samimi, ki si največkrat omejujemo svoj prostor. Da bi bili ljudje sposobni živeti drug z drugim ne glede na to od kje prihajamo, kakšne so naše verske, rasne in druge lastnosti ali tudi spolna orientacija. Da bi ljudje znali biti veliko bolj strpni in bolj tolerantni kot smo danes. In nenazadnje, da bi ta kriza- evropska, finančna, gospodarska, ki je močno načela vrednote, bila toliko pogašena, da bi lahko ljudje videli luč na koncu tunela.«

Lojze Peterle: »Jaz mislim, da bo 2012 materialno, bi rekli v bibličnem jeziku eno izmed let suhih krav. Lahko se zgodi, da ne bo zadnje. Pomagal si bom spet s postno prispodobo, takrat ko je kakšne stvari manj, potem je kakšne stvari več, pa se ti kaj posveti oziroma kaj spoznaš. Kar sem rekel, ne da bi grozil, da nam bo zdaj revščina oči odprla. Vendar čisto drugače gledaš s sitim ali s praznim ali z napol praznim želodcem. Ko nekih stvari na ketere si navajen ni več ali pa jih je veliko manj, se začneš spraševati zakaj in kako. Včasih najdemo kakšne dobre odgovore, vedno pa tudi ne. Kriza sama zase ni nujna napoved kakšnih hudih spreobrnjenj oziroma bolj ekološkega obnašanja. Jaz sam si zmeraj želim, da bi napredovali s pomočjo zavesti oziroma etične in okoljske občutljivosti, ne šele zaradi katastrof. Imamo tisto, da nas bolj spravljajo naprej katastrofe, kot pa kontinuirano mišljenje, ki pozna tudi drugega, ki pozna tudi naravo kot drugega ali bistvenega. Imamo tako, ko gledam tole hišo. Reforme se dela po navadi, kadar zmanjka denarja. In ko ga ni, je potrebno odgovoriti na del vprašanj kako tisto malo razdeliti in kako ustvariti, da bomo sploh lahko kaj delili. To je tudi problem Slovenije, ne pa neke trenirke.«

Romana Jordan Cizelj: »Mislim, da smo ljudje do zdaj pokazali, da se znamo prilagajati, zato smo preživeli in zato smo pravzaprav še veliki zavojevalci Zemlje, tega planeta in naša številka se še vedno veča. Vprašanje pa je kako se bomo uspeli prilagajati v prihodnosti, če ne bomo že zdaj delno spremenili svojega načina življenja. To preživetje se kaže v problemih, ki niso samo ekološki, ampak tudi sociološki, politični in gospodarski. Jaz si za leto 2012 želim predvsem več treznosti in več odgovornosti. Želim si, da ko enkrat neki problem analiziramo in se dogovorimo kakšne so poti, da ga rešimo in da se tega tudi držimo.«

Irena Mraz

Janeza Dovča, člana skupine Jararaja smo povprašali, ali je uspešen pri ločevanju odpadkov. Povedal nam je, da mu gre kar dobro od rok, saj živi v centru Ljubljane in pridno ločuje odpadke. Povprašali smo ga tudi, kdo ima po njegovem mnenju največji vpliv na ljudi, da bi ravnali ekološko.

Povedal nam je naslednje: »Ključ vsega je izobraževanje in ozaveščanje. In to so po mojem mnenju vsi našteti dejavniki. Okolje, ki daje zgled. Tudi javne osebe imamo odgovornost izkoristiti pozornost za podajanje žlahtne vsebine. Žalostno je, da živimo v času, ko je duhovno izobraževanje zelo šibko, nepomembno. Velika je tudi odgovornost politike, ki ima velik vpliv na konkretnega človeka, konkretnega otroka in konkretno naravo. Narava nam že nekaj časa, vedno intenzivneje, sporoča, da določenih stvari ne znamo in ne delamo prav. Upam, da se bomo tega kolektivno čim prej zadevali in odločili, kaj je v življenju zares pomembno. Biti srečen in zdrav, živeti, zavedati se življenja in dihati, ne samo izdihovati, ampak tudi zavestno vdihovati.«

Celoten intervju pa si lahko preberete na spletni strani www.razglej.se.

V društvu planet Zemlja smo tudi letos izvedli krajšo raziskavo na temo novoletnega okraševanja, v katerem je sodelovala petina vseh slovenskih občin. Raziskava je pokazala povečanje zavedanja občinskih uprav o vplivu novoletnega okraševanja na kvaliteto bivanja občank in občanov ter s tem povezanimi stroški uprave. Ob tem se je izkazalo, da so informacije o sicer dražji, a okolju in proračunu prijaznejši osvetlitvi z LED svetili, dosegle tudi občinske pisarne.

Občine smo v raziskavi razdelili v tri velikostne skupine: občine do 3.000 prebivalcev, občine med 3.000 in 10.000 prebivalcev in občine z več kot 10.000 prebivalci.

Električni novoletni okraski pri 70 % vseh občin, ki so se odzvale, ne bodo presegli dolžine 2500 m na občino, ob tem pa iz občinskih uprav sporočajo, da količine ne bodo večje od lanskih. Njihova poraba naj ne bi presegala moči 10.000 kW, večina občin pa bo osvetlila vse predele mesta s poudarkom na središču mesta.

Približno 50 % slovenskih občin, ki so se odzvale, ima večino okraskov iz LED svetil, ki so v povprečju prižgana med 10 in 12 ur na dan. Več kot 60 % sodelujočih občin je stare okraske z varčnejšimi LED svetili zamenjala že leta 2009 in 2010.

Sicer pa so tudi občine občutile vpliv recesije in stroške za postavitev novoletne okrasitve ohranile v starih okvirih ali jih v primerjavi z lanskim letom celo zmanjšale. 60 % manjših občin, ki so se odzvale, je za novoletno okrasitev namenilo do 5.000 evrov, medtem ko so večje občine porabile več kot 10.000 evrov, ena izmed teh pa celo 50.000 evrov.