Direktiva IPPC zavezuje podjetja, da začnejo uvajati najboljše razpoložljive oziroma možne tehnike. Zato direktiva od vseh držav članic zahteva, da izdajo operativna dovoljenja za procesne nastavitve v industriji. V dovoljenju so navedeni pogoji mejnih vrednostih emisij ter merila za pravilne procesne namestitve. V dovoljenju je zapisano tudi zagotovilo, da se bo uporabljala najboljša razpoložljiva oprema.

Do konca februarja 2010 je Slovenija izdala 120 dovoljenj, v upravnem postopku pa je trenutno še 36 vlog. Pristojni organi si prizadevajo, da bi bila vsa dovoljenja izdana in podeljena do konca meseca junija 2010. Slovenija je torej vpeljala pospešene postopke za izdajo vseh potrebnih dovoljenj.

Ob tem je Günther Oettinger, evropski komisar, odgovoren za energijo povedal, da te napovedi kažejo, kako resno jemljejo države članice tematiko obnovljivih virov energije in kako so pripravljene pospešiti domačo proizvodnjo.

To predstavlja zelo pomemben dejavnik za doseganje zastavljenih ciljev, prav tako pa je pozitiven znak za okoljevarstvene aktivnosti. Po njegovih besedah je zdaj tako ključna naloga EU, da pomaga državam članicam ne le doseči temveč preseči zastavljen cilj 20%.

Vir: Novinarsko središče EU

Srečanja so se udeležili predstavniki Mednarodne komisije za Savski bazen, Mednarodne komisije za zaščito reke Donave, Donavske komisije, Evropske komisije ter predstavniki drugih nacionalnih organov, ki so pristojni za področje plovbe ter zaščito okolja na obravnavanih območjih.

Glavna tema sestanka je bilo uresničevanje »Skupne izjave«, ki jo skupaj izvajajo zgoraj naštete organizacije. Na sestanku so bili postavljeni kriteriji za presojo odprtih projektov na področju plovbe po reki Dravi in Savi. Prisotni pa so oblikovali tudi končno delovno verzijo Priročnika o integralnem načrtovanju projektov plovbenih transportnih območij. Pomemben del srečanja je bil namenjen tudi usklajevanju medsektorskega načrtovanja in čezmejnega sodelovanja ter izmenjavo informacij o ovirah na področju plovbe po celinskih vodah in zaščite okolja.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Na srečanju z okoljskim ministrom je Peterle govoril o možnostih izboljšanja okoljske politike v Makedoniji, pri čemer bi bil poseben poudarek na kakovosti ter nivoju vode v Ohridskem, Prespanskem ter Dojranskem jezeru in v reki Vardar.

Kot so še povedali v Peterletovem kabinetu, je z ministrom govoril tudi o možnostih boljšega čezmejnega sodelovanja na podlagi evropskih standardov. Ob tem je Peterle še poudaril pomen ekosistemov Makedonije in nujnost trajnostnega razvoja, ki bo spoštoval in tako ohranjal te ekosisteme ter ogrožene rastlinske in živalske vrste.

Vir: www.razglej.se

Evropska komisarka za podnebne spremembe Connie Hedergaard je ob tem dejala, da se podnebne spremembe lahko nadzorujejo le, če ukrepajo vsi največji onesnaževalci. Ob tem pa se poraja dvom, ali je to sploh mogoče, saj ravno te države ne kažejo pravega interesa. Izpostavila je tudi »ponesrečen« poskus dogovorov v Koebenhavnu in dejstvo, da mora konferenca v Cancunu prinesti konkretne rezultate.

Foto: www.freeimages.co.uk

Rezultat mednarodnih pogajanj v prihodnosti, mora prinesti globalen sporazum, ki bo zagotovil, da bo zvišanje temperatur ostalo pod 2°C. Kjotski protokol tako ostaja ključni del pogajanj, odpraviti pa je treba njegove pomankljivosti in vključi večje število držav kot pa jih v svoji osnovni obliki zajema.

Komisija je tudi prepričana, da mora EU prevzeti vodilno vlogo pri boju proti podnebnim spremembam, hkrati pa postati regija, ki bo podnebju najbolj prijazna ter tako tudi dajati zgled ostalim regijam sveta. Prav tako si mora EU prizadevati za vzpostavitev in razvoj mednarodnega trga ogljika, ki bo spodbudil nizkoogljične naložbe ter tudi spodbudil pretok finančnih sredstev v države v razvoju.

Vir: Novinarsko središče EU

Kot pravi sam, je prepričan, da se da na tem področju prihraniti precej časa in tudi denarja ter tako pokazati državljanom, ki so konec koncev tisti, ki jih volijo in so v časih finančne in gospodarske krize ravno tako primorani varčevati, da tudi evropske institucije varčujejo.

Prav tako pa lahko pri tem vidimo ustrezen pristop z okoljevarstvenega vidika. Če se lahko prepreči dvakratno potovanje in tako vsaj malo pripomore k zmanjšanju onesnaževanja ter k skrbi za okolje, se nam zdi, da je to vsekakor dobra ideja.

Vir:  www.razglej.se

Na posvetu je prisostvoval tudi predsednik Računskega sodišča dr. Igor Šoltes, ki je poudaril, da bo zahteva po razrešitvi doletela tudi sedanjega okoljskega ministra, če ne bo pripravljen na reševanje problematike odpadkov.

V Sloveniji je namreč količina mešanih komunalnih odpakov prevelika v primerjavi z drugimi ločeno zbranimi frakcijami odpadkov. Zaradi tega bo morala Slovenija v prihodnjih letih bistveno več narediti na področju preprečevanja nastajanja mešanih komunalnih odpadkov ter oblikovati boljši oziroma drugačen sistem sortiranja omenjenih odpadkov. Potrebno pa bo določiti tudi kazni, ki bodo sledile neizpolnjevanju zahtev. Osnova za čim boljšo dosego ločevanja odpadkov bo izobraževanje vseh prebivalcev Slovenije.

Eden izmed ciljev, ki jih narekuje Evropska direktiva o ravnanju z odpadki, je povečati količino po teži gospodinjskih in drugih podobnih odpadkov (papir, kovine, steklo) za ponovno uporabo ter recikliranje za najmanj 50%. To naj bo doseženo do leta 2020.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Dan, ko se spominjamo borb za enakopravnost žensk in ko se spomnimo na to, koliko so ženske v preteklosti dosegle in kaj to pomeni za sodobne ženske.

Vsem ženam in dekletom pri društvu Planet Zemlja ob tej priložnosti želimo karseda lep dan in veliko dobrih ter zelenih idej.

Tako bo v torek potekalo zasedanje na temo: Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika. Odbor za industrijo je namreč s poslanskim vprašanjem pozval vlade držav članic, da namenijo več pozornosti naložbam v tehnologije z nizkimi emisijami ogljika. Hkrati so države članice pozvali tudi, da financiranje teh naložb uvrstijo med prednostne naloge za časovni načrt obdobja 2010-2020.

Kot je dejala Cizeljeva, želi s tem izkazati podporo tako akciji kot tudi organizatorjem, hkrati pa želi pokazati, da lahko tudi sami dejansko kaj naredimo za okolje.

Fajonova pa je presenetila, ko je povedala, da se bo akcije udeležila kot potapljačica - spustila se bo namreč na dno Ljubljanice in pomagala očistiti področje ljubljanske reke.