Planetu Zemlja prijazna občina

_mg_2088

PLANETU ZEMLJA PRIJAZNA OBČINA 2016

Društvo Planet Zemlja je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Vlade Republike Slovenije, razpisalo že sedmi vseslovenski natečaj za naziv »Planetu Zemlja prijazna občina«. Tega so si letos prislužile občine Razkrižje (v kategoriji do 3.000 prebivalcev), Križevci (v kategoriji od 3.000 do 5.000 prebivalcev), Zreče (v kategoriji od 5.000 do 10.000 prebivalcev), Žalec (v kategoriji nad 10.000 prebivalcev) in Ljubljana (v kategoriji Mestnih občin).

Organizator je podelil tudi priznanja občinam, ki jim je naziv ušel iz rok, a je razlika med njimi in zmagovalnimi zelo majhna. Občine, ki si po oceni komisije zaslužijo priznanja so: Bistrica ob Sotli, Bohinj, Brda, Dobrovnik, Hoče-Slivnica, Kamnik, Kanal ob Soči, Kočevje, Krško, Medvode, Piran, Radovljica, Sevnica, Slovenske Konjice, Velenje, Velike Lašče in Vodice.

OBRAZLOŽITVE PREJEMNIKOV NAZIVA 2016:

RAZKRIŽJE

Občina vlaga v krepitev splošnokoristnih funkcij gozdov, kar ima ugoden vpliv na turizem ter ohranjanje kulturne dediščine. Občina je vpeta v naravovarstvo in se glede na finančne zmožnosti trudi z ureditvijo obstoječih javnih igrišč. V občini se zavedajo pomena orodij življenjskega cikla pri načrtovanju infrastrukture in prepoznavajo trajnost kot pomembno razvojno usmeritev. Zavedajo se tudi problematike, ki jo hrup predstavlja v bivalnem okolju in pri tem zelo aktivno sodelujejo z občani. Imajo jasne razvojne prioritete in znajo ustrezno oceniti potencial obnovljivih virov energije in odpadkov.

KRIŽEVCI

Manjša občina, ki zelo upošteva ohranjanje narave in ga tudi vključuje v redne aktivnosti. V sicer tipično kmetijski krajini, vidijo v gozdu smiselnost vlaganj v zelene oblike turizma, rekreacije in sprostitve. Standard, ki obravnava varnostne zahteve na otroških igriščih poznajo. Velja za vzorno občino na področju trajnostnega razvoja in vključevanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Načrtujejo izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, razumejo in znajo pa tudi ustrezno oceniti potencial odpadkov. Občina ima urejeno prevzemanje večine odpadkovnih tokov in pozna ter rešuje problematiko divjih odlagališč. Poznajo tudi postopke reciklaže gradbenih odpadkov. Zaposlene spodbujajo k trajnostnemu načinu prihoda na delo, vlagajo velike napore za izboljšanje prepoznavnosti občine kot naravi prijazne destinacije. Posebno pozornost namenjajo pridelavi zdrave in lokalno pridelane hrane.

ZREČE

Občina, ki kljub prioriteti gospodarstva in turizma, naravo jemlje kot svoj “adut”. Urejeno imajo odlaganje večine odpadnih tokov, znatno gozdno posest pa tudi sami aktivno upravljajo. Aktivno sodelujejo v več naravovarstvenih projektih in poznajo Evropski standard, ki opredeljuje varnostne zahteve na otroških igriščih. Zelo pozitiven je njihov poudarek na lokalno pridelani hrani, načrtujejo pa tudi več ukrepov, za izboljšanje stanja, med drugim zmanjšanje hrupa, ki ga povzročajo industrijski obrati. Zavedajo se potrebe po dodatnem ozaveščanju o vplivih, ki jih hrup povzroča na zdravje in počutje ljudi, zato urejajo območja za učne in turistične dejavnosti v mirnem okolju. Lokalna in ekološka hrana je prisotna v javnih zavodih, vzpostavljeni so ekološki vrtovi/sadovnjaki. Občina je aktivna na področju izdelave celostne (trajnostne) prometne strategije in ima izdelan načrt ukrepov, ki bo na dolgi rok zagotavljal trajnostni razvoj turizma. Občina deluje povezovalno v regiji, vrednote trajnostnega razvoja pa prenaša na sosednje občine. Občina namenja sorazmerno veliko sredstev za okoljske investicije, ki združujejo komunalno urejanje, turistično ponudbo in investicije v učinkovito rabo energije.

ŽALEC

Občina uporablja neposredno komunikacijo z občankami in občani preko socialnih omrežij in zgledno skrbi za zaposlene v občinski upravi. V svojem proračunu vsako leto namenja denar za varstvo narave. Poleg svojega gozda občina premore kar tri gozdne učne poti, z občinskim odlokom pa so zavarovali mogočnejša drevesa. Občina predvideva gradnjo lesenih bivalnih in funkcionalnih objektov. Veliko pozornost posvečajo zavarovanju naravnega okolja in razvoju trajnostnega turizma ter naravoslovnih učnih poti. V občini so izvedli ukrepe za zmanjšanje hrupa gostinskih lokalov v bližini stanovanjskih objektov. Razširili so tudi območje občine, kjer so določene stopnje varstva pred hrupom in zgradili protihrupni zid na pobudo občanov. Občina ima zelo veliko otroških igrišč, prav tako pa tudi igrišča, ki so namenjena mladostnikom, kar seveda pozitivno vpliva na socializacijo vseh generacij. Imajo tudi igrala, namenjena uporabnikom na invalidskih vozičkih. Občina je opravila sanacijo otroških igrišč in nakup dodatnih igral. Oblikovali so postopek za čiščenje divjih odlagališč in redno izvajajo čiščenje. Občina je nedvomno pokazala inovativnost s pivsko fontano, idejo, ki temelji na lokalni tradiciji pivovarstva in nanjo naslanja turistični produkt. Imajo vzpostavljene vrtove in sadovnjake na šolah in vrtcih in podpirajo uživanje  lokalno in ekološko pridelane hrane. Občina ima postavljeno strategijo razvoja prometne infrastrukture in se zaveda pomena uporabe nizko energetskih, okolju prijaznih avtomobilov. V občini vlagajo velike napore za izboljšanje prepoznavnosti občine kot naravi prijazne destinacije. Sprejeli so ambiciozne plane razvoja, ki so jih podkrepili s sorazmerno veliko pridobljenimi EU sredstvi. Uspeli so sanirati več stavb v javni lasti, imajo realen odnos do koncepta javno-zasebnega partnerstva, pripravljajo se na investicijo v sistem daljinskega ogrevanja in ustrezno vključujejo potencial toplotnih črpalk v strukturo virov za ogrevanje.

LJUBLJANA

Občina zasluži pohvalo za sistematičen in profesionalen pristop tako k načrtovanju kot tudi izvajanju komunikacijskih ter promocijskih projektov. Ohranjanje okolja je postala ena strateških tem na kateri mesto gradi svojo podobo. Način predstavitve je obiskovalcem prikazan na razumljiv in dostopen način, kar pripomore k popularizaciji zavedanja o varstvu okolja. Občina z veliko javnimi igrišči omogoča igro otrok različnih starostnih skupin in zmožnosti. Prestolnico zaznamujejo mestni parki in gozdovi, ki segajo v sam center mesta. Za gozdne površine tudi dobro skrbi, obenem pa ne spregleda vlaganja v znanje gozdnih posestnikov. Oskrba z električno energijo za vse objekte in opreme v lasti občine je iz 100 % obnovljivih virov energije, izvaja pa tudi aktivne ukrepe na področju trajnostnega transporta. Občina je pristopila k prenovi daljinskih sistemov, uvaja energetsko knjigovodstvo in centralen nadzorni sistem v stavbah v javni lasti. V občini potekajo številne aktivnosti in promocije v smeri ponovne uporabe, souporabe, premišljenega nakupovanja in spreminjanje prevladujočih potrošniških načinov. Občina ima urejeno prevzemanje različnih odpadkov, izvaja analizo divjih odlagališč in problematiko uspešno rešuje. Zelo so aktivni in uspešni pri podpiranju lokalno in ekološko pridelane hrane. Pohvalno je tudi zapiranje mestnega jedra za promet in promocija alternativnih načinov mobilnosti. Občina ima sprejeto strategijo razvoja prometne infrastrukture in izdelan poslovni model najema službenih avtomobilov z upoštevanjem okoljskih vidikov v življenjski dobi vozila. Občina je usmerjena k zmanjševanju vrednosti PM10 delcev in obremenjenosti s hrupom, uporablja zelena javna naročila in svoje občane informira o pomenu trajnostnega prometa.

društvo Planet Zemlja deluje v javnem interesu po ZON, ZVO in na področju vzgoje in izobraževanja

www.planet-zemlja.org

Ker nam ni vseeno!

O vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna občina,

ki poteka pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Vlade Republike Slovenije

in v so-organizaciji Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije

Cilj natečaja je dvig ozaveščenosti o vplivu vseh odločitev lokalne skupnosti na okolje in dvig kvalitete bivanja občank in občanov s pomočjo vrednotenja ukrepov (ali stanja) s strani pristojnih ustanov (Zavod za gozdove RS, Direktorat za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Nacionalni institut za javno zdravje, zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Gradbeni institut ZRMK, Zavod za varno igro, Zavod za varstvo narave, Zavod za gradbeništvo Slovenije in društvo Planet Zemlja).

Gre torej za projekt, ki nudi večplasten učinek – podatki ki jih posredujejo občine pomenijo dragoceno zbirko informacij strokovnjakom sodelujočih ustanov, medtem ko sodelovanje občinam prinašajo priznanje za njihovo odgovorno delo in motivacijo za naprej ter obilico namigov o tem, kako bi lahko lokalno okolje naredile še bolj prijazno, čisto in učinkovito. Od leta 2014 natečaj podpira tudi Skupnost občin Slovenije, od 2015 pa tudi Razvojne agencije Slovenije. Projektu je v letu 2016 podporo izrazilo tudi podjetji OVEN Elektro Maribor d.o.o. in Nigrad, komunalno podjetje d.d..

Foto galerija na FB društvo Planet Zemlja.

POSTOPEK:

Na pobudo občin, ki se še odločajo, da pristopijo k natečaju, podajamo nekaj postopkovnih informacij, ki bi vam utegnile koristiti pri odločanju.

Občine izrazijo namero po sodelovanju s prijavo na pripadajoči link: http://www.planet-zemlja.org/akreditacija/ .

Po prijavi dobijo potrditev prejema in navodilo po izdaji naročilnice v znesku prijavnino za kategorijo, ki ji – po številu prebivalstva – pripada. To je tudi edina finančna obveza (strošek) občine v okviru natečaja, ki jo društvo porabi za kritje materialnih stroškov projekta.

Natečaj se izvaja s pomočjo vprašalnikov, ki jih pripravijo strokovnjaki sodelujočih ustanov iz navedenih področij.

Nanje sodelujoče občine pripravijo odgovore in jih pošljejo nosilcu projekta – društvu Planet Zemlja.

Člani strokovne komisije ocenijo prispele odgovore – vsak na svojem področju. Pripravi se skupna ocena in morebitno ponovno ocenjevanje, v primeru, da sta si dve ali več občin po rezultatih blizu.

Sledi vabilo občinam na slovesno podelitev, ki poteka v okviru sejma Narava-zdravje, 24. novembra, kjer se sodelujoče občine srečajo s člani komisije in podporniki projekta – predsednikom Vlade, ministri, sodelujočimi župani, ter poslovnimi partnerji organizatorja natečaja in sejma (poslovni partnerji Gospodarskega razstavišča Ljubljana in društva Planet Zemlja) ter mediji.

Naziv lahko občine uporabljajo leto dni, do naslednje razglasitve.

Občine z naslova natečaja nimajo nobenih izvedbenih obveznosti.

Sodelovanje prinaša koristi kot npr:

– naziv, ki lahko služi ob prijavah na razpise

– vpogled v posamezna področja in ocena prioritet, ki štejejo na nivoju države

– odkrivanje vrzeli na posameznih področjih, ki lahko služijo pri odločanju

– stik s stroko, ki so-oblikuje posamezna področja

– promocijo

Planetu Zemlja prijazna občina 2015

(Gospodarsko razstavišče Ljubljana, 6.11.2015) – Na sinočnji slovesni prireditvi ob otvoritvi 46. sejma Narava-zdravje, je društvo Planet Zemlja podelilo že šeste nazive Planetu Zemlja prijazna občina. Naziv so si letos prislužile naslednje občine: Razkrižje, Vodice, Zreče, Žalec in Ljubljana.

Projekt nagrajuje tudi občine, ki naziva sicer niso dosegle, so si pa zaslužile pohvalo za prizadevanja in letos si so ta priznanja prislužile: Črna na Koroškem, Medvode, Krško, Dobrovnik, Starše in Radovljica.

Natečaj nagrajuje občine v petih kategorijah (po številu prebivalstva: do 3.000, od 3. do 5.000, od 5. do 10.000, nad 10.000 in Mestne občine), lani pa so prva priznanja za zvestobo prejele že nekatere občine, ki sodelujejo že peto leto in so prejele tudi oceno napredka na posameznih področjih. Letos so to priznanje prejele občine: Razkrižje, Zreče, Radovljica in Ljubljana.

Lani je bil v natečaj uveden tudi nabor okoljsko-družbenih pobud, ki so se jim sodelujoče občine lahko pridružile in odločile, da jih izvedejo. Gre za neobvezujoče pobude oziroma primere dobrih praks, in nekatere občine so jih zaznale kot pomemben prispevek pri razvoju kvalitete bivanja občank in občanov. Letos sta pobude posvojili občini Dobrovnik in Žalec.

Natečaj je potekal ob podpori Skupnosti občin Slovenije in Razvojnih agencij Slovenije, sodelovalo pa je 15 občin iz naslednjih regij: Gorenjska, osrednja, Koroška, notranjska, Štajerska, Posavje in Pomurje.

Komisija letošnjega natečaja, v sestavi strokovnjakov Zavoda za gozdove RS, Direktorata za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Nacionalnega instituta za javno zdravje, zavoda Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Gospodarskega razstavišča Ljubljana, Okoljsko raziskovalnega zavoda, Gradbenega instituta ZRMK, Zavoda za varstvo narave, Zavoda za varno igro in društva Planet Zemlja, je izbrala občine, ki so s svojim delovanjem na področju varovanja gozdov, lokalne samooskrbe, onesnaževanja s hrupom, trajnostnega turizma, sejemske dejavnosti, ravnanja z odpadki, energetike, varstva narave, varnosti na igriščih in okoljskega komuniciranja, zaslužili najvišje ocene ter s tem naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2015.

 

Planetu Zemlja prijazna občina 2014

Leta 2014 je društvo področju okoljskega osveščanja, varovanja gozdov, ravnanja z odpadki, energetike, sejemske dejavnosti, trajnostnega turizma, lokalne samooskrbe, dodalo tudi področje onesnaževanja s hrupom in s tem začelo sodelovanje tudi z Nacionalnim Institutom za javno zdravje. Na povabilo se je odzvalo 18 občin (zgornje-gorenjska, osrednja, savinjsko-šaleška, notranjska, štajerska, Posavje, dolenjska in Prekmurje), natečaj pa je prvič podprla tudi Skupnost občin Slovenije.

 

Naziv so prejele: občina Razkrižje (v kategoriji do 3.000 prebivalcev), občina Poljčane (v kategoriji med 3.000 in 5.000 prebivalcev), občina Zreče (v kategoriji med 5.000 in 10.000 prebivalcev), občina Žalec (v kategoriji nad 10.000 prebivalcev), Mestna občina Ljubljana (v kategoriji Mestnih občin). Poleg nazivov smo podelili še priznanja občinam: Kostanjevica na Krki (v kategoriji do 3.000 prebivalcev), Vodice (v kategoriji med 3 in 5.000 prebivalci), Bled (v kategoriji med 5 in 10.000 prebivalci), Krško, Ormož, Radovljica in Slovenske Konjice (v kategoriji nad 10.000 prebivalci) ter Velenje (v kategoriji Mestne občine).

 

V tem letu je bilo tudi prvič podeljeno posebno priznanje za zvestobo natečaju, ki sta ga prejeli občini Krško in Slovenske Konjice, ki v natečaju sodelujeta že od začetka, s tem pa tudi oceno napredka obeh občin na posameznih področjih, ki jih spremlja natečaj.

 

Novost natečaja 2014 je nabor okoljsko-družbenih pobud, ki so se jim sodelujoče občine lahko pridružile in odločile, da jih izvedejo. Gre za neobvezujoče pobude, ki jih je pripravilo društvo Planet Zemlja, »posvojile« pa so jih v občini Žalec, Zreče, Razkrižje, Ormož in Bled.

Sejem_Narava_zdravje_2014 (45)

Sejem_Narava_zdravje_2014 (52)

Sejem_Narava_zdravje_2014 (60)

Sejem_Narava_zdravje_2014 (72)

Sejem_Narava_zdravje_2014 (79)

Sejem_Narava_zdravje_2014 (112)

 

 

 

Planetu Zemlja prijazna občina 2013

obcine 2013 117

17. oktobra se je s slovesno podelitvijo nazivov in priznanj, zaključil četrti vseslovenski natečaj »Planetu Zemlja prijazna občina 2013, ki ga društvo Planet Zemlja organizira od leta 2010. Na osrednjem dogodku sejma Narava zdravje so nazive prejele občine Razkrižje, Poljčane, Vojnik, Žalec in MO Ljubljana, priznanja pa so šla v roke občin Kostanjevica na Krki, Trzin, Markovci, Zreče, Velenje, Slovenske Konjice, Sevnica, Krško, Brežice in Radovljica. Letos so v natečaju sodelovale občine iz Pomurja, Dolenjske, Osrednje Slovenije, Štajerske, Šaleško-Savinjske regije, Posavja in Gorenjske.

Cilj natečaja je večplastni – podatki, ki jih posredujejo občine, pomenijo dragoceno zbirko informacij sodelujočim ustanovam pri njihovih poslanstvih, medtem ko občinam prinašajo priznanje za delo in motivacijo za naprej.

Natečaj je letos odkrival stanje na področju ohranjanja narave in varovanja okolja znotraj sedmih področij – varovanja gozdov, ravnanja z odpadki, energetike, trajnostnega turizma, lokalne samooskrbe, sejemske dejavnosti in okoljskega komuniciranja.

K tolmačenju rezultatov je društvo Planet Zemlja povabilo strokovnjake Direktorata za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zavoda RS za gozdove, Gradbenega inštituta ZRMK, Okoljsko raziskovalnega zavoda, Gospodarskega razstavišča in zavoda Tovarna trajnostnega turizma.

Priznanje za odgovorno prizadevanje na področju varovanja naravnih danosti, ustvarjanje boljše kvalitete bivanja občank in občanov ter dobro informiranje o pravilnem odnosu do okolja za te in prihodnje generacije so prejele občine: Kostanjevica na Krki, Trzin, Markovci, Zreče, Velenje, Slovenske Konjice, Sevnica, Krško, Brežice in Radovljica, naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2013, pa bodo do razglasitve najboljših v letu 2014, nosile občine: Razkrižje, Poljčane, Vojnik, Žalec in MO Ljubljana.

nz

Obrazložitve prejemnikov nazivov Planetu Zemlja prijazna občina 2013:

V kategoriji do 3.000 prebivalcev naziv prejme občina RAZKRIŽJE.

Občina Razkrižje namenja sorazmerno veliko sredstev za okoljske investicije in kljub temu, da je ena manjših občin in da ne sodi ravno v tipično gozdnate predele naše države, ima v lasti nekaj gozdov, v katerih tudi aktivno gospodari, občina pa načrtuje tudi ogrevanje na lesno biomaso v kompleksu osnove šole.

Občina se kljub majhnosti in omejeni turistični ponudbi zaveda pomena razvoja te v sozvočju z okoljem in naravnimi danostmi. Usmeritve so zapisali v občinske strategije ter oblikovali programe, ki vključujejo lokalne vrednote in dogodke ter tako korak za korakom občino postavljajo na turistični zemljevid.

Občinska uprava, čeprav le s 6 zaposlenimi ve kakšno vlogo igrajo odnosi z javnostmi in je spretna v uporabi komunikacijskih orodij. Z gotovostjo pa lahko trdimo tudi, da je prehrana zaposlenih in s tem njihovo počutje na visokem nivoju, saj je občina ena redkih, ki je znotraj uprave organizirala tudi lastno kuhinjo.

V kategoriji od 3.000 do 5.000 prebivalcev naziv prejme občina POLJČANE

Občina Poljčane se zaveda pomena promocije lokalnih dobrot in odgovornega obiska destinacije. V programe ki jih spodbujajo in razvijajo so vključili produkte, ki imajo izrazito trajnostno naravnanost, kot je npr. razvoj blagovne znamke za lokalne dobrote, kolesarki izleti, učilnice v naravi.

Imajo tudi konkretne izvedbene primere, ki kažejo na pozitivno usmerjenost občine k zelenim delovnim mestom in uporabi odpadkov kot virov, zagotavljajo pa tudi pogoje za odgovorno ravnanje z odpadki.

Z 12 zaposlenimi občina dela komunikacijske čudeže, tudi skozi izvedbo zanimivih projektov, kot je na primer učni poligon za samooskrbo in sonaravne tehnologije. Občina je tudi ena redkih, ki se z zaposlenimi veliko pogovarja o počutju na delovnem mestu in mnenjih občank in občanov.

V kategoriji od 5.000 do 10.000 prebivalcev naziv prejme občina VOJNIK.

Občina namenja sorazmerno veliko pridobljenih nepovratnih sredstev na zaposlenega in dosega več kot 75 % uspeh na razpisih za nepovratna sredstva, razmišlja o daljinskih sistemih ogrevanja, izkorišča pa tudi možnosti za promocijo URE/OVE med občani

Občina Vojnik je tudi ena izmed občin, ki imajo v lasti gozdove, a jih gospodarsko redkeje izkoriščajo. V načrtu imajo gradnjo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso po letu 2015 ter izgradnjo manjšega lesenega objekta za športne namene.

Občina je vključena v regijsko destinacijsko organizacijo Dežela Celjska, ki je v svoje strateške dokumente zapisala tudi razvoj trajnostnega turizma. Občina je aktivna pri razvoju programov okolju prijazne mobilnosti.

Občina Vojnik predstavlja zgleden primer zelene občine, ki v resnici prispeva k pozitivnim spremembam na področju okoljske zavesti, občanom pa omogoča razumevanje njihove vloge pri odgovornem ravnanju z odpadki, ima pa tudi že konkretne izvedbene oblike za izvajanje prednostnega reda ravnanja z odpadki.

Občina Vojnik je ena tistih, ki spodbuja skupinsko vožnjo sodelavcev ne le svoje, temveč tudi sosednjih občin. Je tudi ena tistih občin ki ve, da nase lahko dobro opozori tudi skozi dogodke kot je pustni karneval in tako na duhovit, dopadljiv način predstavlja okoljske projekte javnosti.

V kategoriji nad 10.000 prebivalcev naziv prejme občina ŽALEC

Občina je v strateške dokumente zapisala, da je trajnostni turizem usmeritev, ki jo bodo intenzivno razvijali in podpirali. Skladno s tem je nastal tudi projekt ekoturizma ob jezeru, ki predvideva celovito urejanje lokacije v skladju s standardi trajnostnega turizma.

Občina skrbi za izvajanje prednostnega reda ravnanja z odpadki. Razumevanje odgovornosti je prvi korak k dejanjem, kar se v tej občini izraža z izvajanjem in podpiranjem preprečevanja in ponovne uporabe, ne zgolj ločenega zbiranja.

Občina Žalec je ena tistih, ki svoje zaposlene in člane občinskega sveta redno opozarja in navaja na smotrno in varčno uporabo papirja ter spodbuja k udeležbi v akciji »v troje« s kolesom. Je tudi edina občina, ki zagotavlja 100% sezonsko sadje in zelenjavo iz lokalne pridelave, ter večje spodbujanje pri promociji in uživanju lokalno pridelane hrane in samooskrbe.

V kategoriji Mestnih občin naziv prejme mestna občina LJUBLJANA

Mestna občina Ljubljana je ena od večjih lastnic gozdov, ki so zelo pomembni za večje število občanov in turistov. Z njimi aktivno gospodari in finančno podpira gradnjo prometnic v svojih in zasebnih gozdovih, ki služijo tako gospodarjenju z gozdom kot drugim rabam. Ljubljana je aktivna pri načrtovanju in rabi lesne biomase, npr. v Termoelektrarni-toplarni Ljubljana že več let premogu dodajajo 10% lesnih sekancev. Ljubljana se bo v letu 2015 pridružila občinam, ki imajo lesene vrtce, saj bo zgradila nova objekta iz lesa v Bizoviku in Podutiku ter prizidek na Vrhovcih.

Občina preko Regijske destinacijske organizacije skrbi za uravnotežen razvoj turistične ponudbe tako v mestu kot tudi okolici. V strateških dokumentih občine ima trajnostni turizem pomembno vlogo, kar podpira tudi z razvojem konkretnih programov.

Vseh aktivnosti občine z največ zaposlenimi v občinski upravi ne bomo naštevali, zato le še podatek: Mestna občina Ljubljana kandidira za pridobitev naziva Zelena prestolnica Evrope 2015 in pri tem ji želimo obilo uspeha.

Občine ki so prejele priznanja, so za vodilnimi prejemnicami nazivov, zaostajale za zanemarljivo majhen odstotek. Želimo si, da bi svoja okoljska prizadevanja pokazale tudi na prihodnjem vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna občina 2014, ki ga bo društvo Planet Zemlja razpisalo na svetovni dan zemlje, 22.4.2014.

 

Planetu Zemlja prijazna občina 2012


sasa2

V društvu Planet Zemlja smo ob robu svetovnega dneva Zemlje, pričeli že s tretjo akcijo Planetu Zemlja prijazna občina. Tudi letos smo k sodelovanju povabili Agencijo za okolje, Zavod za gozdove, Gospodarsko razstavišče in v znamenju leta trajnostne energije še Visoko šolo za tehnologijo in sisteme.

11. oktobra se je s slovesno podelitvijo priznanj v dvorani Povodni mož na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani uradno zaključil 3. vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna občina, ki ga organizira društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana. Gre za projekt, skozi katerega komisija, katere člani so strokovnjaki s področja okoljskega ozaveščanja, varovanja gozdov, ravnanja z odpadki, energetike in sejemske dejavnosti, pridobiva pomembne podatke o stanju okoljskega udejstvovanja in načrtovanja lokalnih skupnosti. Razveseljivo je dejstvo, da se je kljub iz leta v leto zahtevnejšem natečaju, nanj prijavilo enako število občin kot lani, med temi pa so vse prejemnice naziva iz preteklih let in vse več mestnih občin.

Za dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu natecaj.obcine@planet-zemlja.org.

Častna članica Saša Einsiedler kot podeljevalka priznanj “Planetu Zemlja prijazna občina”

Komisija strokovnjakov Agencije za okolje, Zavoda za gozdove, Visoke šole za tehnologijo in sisteme, Gradbenega Instituta ZRMK, Gospodarskega razstavišča Ljubljana in društva Planet Zemlja, je letos imela težko delo, saj se je prvič soočila z občinami, ki so izredno aktivne in inovativne na vseh navedenih področjih. Tako se je organizator odločil, da bo letos poleg naziva najboljši občini v posamezni kategoriji, podelil še priznanja trem občinam iz iste kategorije (lani sta poleg naziva dobili priznanja le dve občini iz posamezne kategorije). Te so razdeljene po številu prebivalstva v 3 kategorije: do 3.000, do 10.000 ter nad 10.000 prebivalcev.

Naziv »Planetu Zemlja prijazna občina 2012« so prejele:

Občina Vransko (v kategoriji do 3.000 prebivalcev)
Občina Vojnik (v kategoriji do 10.000 prebivalcev)
Mestna občina Ljubljana (v kategoriji nad 10.000 prebivalcev)

zmagovalci

Zmagovalne občine in njeni predstavniki (z leve proti desni): župan občine Vransko Franc Sušnik, župan občine Vojnik Bendikt Podergajs, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković ter minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.

zmaga21

Priznanje vseslovenskega natečaja »Planetu Zemlja prijazna občina 2012« so prejele:

Občina Razkrižje, Kostanjevica in Kobilje (v kategoriji do 3.000 prebivalcev)
Občina Puconci, Kobarid in Trzin (v kategoriji do 10.000 prebivalcev)
Občina Žalec, Krško in MO Velenje (v kategoriji nad 10.000 prebivalcev)

Po oceni strokovne komisije si navedene občine zaslužijo posebno priznanje javnosti za odgovorno prizadevanje na področju varovanja naravnih danosti, ustvarjanje boljše kvalitete bivanja občank in občanov ter dobro informiranje o pravilnem odnosu do okolja za te in prihodnje generacije.

Podelitev priznanj je potekala v sklopu sejma Narava-zdravje, zato si lahko na spodnji povezavi pogledate reportažo GEA TV.

http://www.youtube.com/watch?v=SVoNkP0DmMY&feature=youtu.be

Planetu Zemlja prijazna občina 2011

V društvu Planet Zemlja v letu 2011 na svetovni dan Zemlje, že drugič zapored izpeljali vseslovenski natečaj “Planetu Zemlja prijazna občina 2011″.

Natečaj je potekal v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana, strokovno pa sta sodelovala pri pripravi in delu komisije tudi Agencija RS za okolje in Zavod za gozdove Slovenije. S tem smo natečaju dodali strokovno in kvalitetno dimenzijo. Natečaj je potekal med vsemi slovenskimi občinami, zaključil pa se je oktobra na prireditvi v okviru sejma Narava zdravje.

6. oktobra smo v Marmorni dvorani na Gospodarskem razstavišču razglasili »Planetu Zemlja prijazne občine 2011«. Priznanja so iz rok ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana prejeli župani občin Razkrižje, Vojnik in mestne občine Murska Sobota.

dsc_01794
Predstavniki zmagovalnih občin z ministroma za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (z leve proti desni): župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič, župan MO Murska Sobota Anton Štihec, minister za okolje in prostor prof. dr. Roko Žarnić, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan ter predsednik odbora za komunalo, okolje in prostor v občini Vojnik Viktor Štokojnik.

Zmagovalnim občinam je skupno načelo “zelenih naročil”, prav tako pa vse tri občine s simpatijami gledajo tudi na širitev gradnje javnih objektov iz lesa.

Ker gre že za drugi natečaj, ki je bil za razliko od prvega vsebinsko usmerjen na tri področja (odpadki, gozdovi, komuniciranje – lani le v slednjega), smo bili z odzivom več kot zadovoljni.

dsc_0189

Za razliko od lanskega odziva občin so se letos prvič odzvale tudi lokalne skupnosti primorske regije, nespremenjeno pa ostaja dejstvo, da se bolje in hitreje odzivajo manjše občine.

Najboljše občine znotraj posameznih kategorij so bile: občina Hodoš, Razkrižje, Kostanjevica na Krki – do 3.000 prebivalcev; občina Vojnik, Kobarid in Trzin – 3.000-10.000 prebivalcev; občina Murska Sobota, Radovljica in Sevnica – nad 10.000 prebivalcev.

dsc_0187

Simbolični orkester

dsc_0129

Polna dvorana obiskovalcev

Planetu Zemlja prijazna občina 2010

Planetu Zemlja najbolj prijazno občino smo prvič razglasili 8. oktobra 2010 v dvorani Povodni mož na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Občine smo razdelili v tri kategorije, in sicer občine z do 3.000 prebivalci, občine z 3.000 do 10.000 prebivalci in občine z več kot 10.000 prebivalci. V prvi kategoriji (do 3.000) je zmagala občina Dobrovnik, v drugi (med 3.000 in 10.000) občina Vojnik in v kategoriji nad 10.000 prebivalcev, občina Celje.

 

obcine-2211

 

obcine-2221

 

Prejem priznanj in pogostitev po podelitvi v dvorani Povodni mož na Gospodarskem razstavišču

Sponzorji in partnerji:

 

zavod-za-gozdove gr1arso4_vites_logo

laako13union22radenska12fructal12