Planet Zemlja

31. decembra 2012 je začela veljati nova evropska zakonodaja (norma “Euro VI”), ki predpisuje znižanje izpustov dušikovih oksidov (za 80 %) in prašnih delcev (za 66 %) iz novih vrst tovornjakov in avtobusov.

Novi predpisi bodo poleg koristi za zdravje in okolje prinesli tudi koristi za industrijo: uvajajo namreč na svetovni ravni usklajene postopke preskusov in standarde, s katerimi naj bi se okrepil izvoz evropske avtomobilske industrije. Poleg tega je avtomobilska zakonodaja EU zdaj poenostavljena in se lahko začne hitreje izvajati, saj so uredbe, ki se uporabljajo neposredno po sprejetju, nadomestile direktive, s čimer je odpravljeno čakanje na njihov prenos v 27 nacionalnih zakonodaj.

Več informacij je na voljo na spletni strani:
http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-4_en.htm?locale=en
Dodatne informacije pa lahko najdete na spletni strani:
http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/environment/eurovi/index_en.htm

Slika: FreeDigitalPhotos.net

Evropska komisija je sporočila, da naj bi Evropska unija dosegala znaten napredek pri prekinjanju povezave med emisijami ogljika in gospodarsko rastjo.

Do leta 2010 je EU v 20 letih uspela zmanjšati emisije za 15,5 %, medtem ko je gospodarstvo v istem obdobju zraslo za 41 %. Emisije so se zmanjševale šest let zaporedoma do vključno leta 2009.

Države EU-15 so na zelo dobri poti, da dosežejo svoj cilj 8-odstotnega zmanjšanja emisij v skladu s Kjotskim protokolom, in ga bodo najverjetneje še izboljšale.

Vir: PEK

Multinacionalka Coca-Cola je v sodelovanju s Svetovnim skladom za naravo na Filipinih postavila »zeleni« oglasni pano, ki zmanjšuje CO2 izpuste.

Na oglasnem panoju, ki meri 18×18 metrov, rastejo čajna drevesca vrste Fukien, posajena v lončke iz recikliranih kokakolinih plastenk.

Po besedah botanika Anthonyja Gaoja vsako čajno drevo iz ozračja pobere v povprečju skoraj šest kilogramov tega toplogrednega plina letno. Skupaj posrkajo drevesca 21 tisoč kilogramov CO2-ja. Za njihovo uspevanje je vzpostavljen tudi ustrezen namakalni sistem.

Vir: Energijadoma.si

Nizozemci nameravajo v naslednjih nekaj letih v široke kolesarske steze vložiti približno 100 milijonov evrov. To bo po gradnji na leto poplačano z vsaj 144 milijoni evrov zaradi prihrankov potovalnih časov, boljšega zdravja in okoljskih koristi.

Svetovalci družbe Goudappel Coffeng so preučili dva scenarija; prvi je vključeval gradnjo 675 kilometrov kolesarskih avtocest, drugi pa tudi to, da bo leta 2020 polovica kolesarjev uporabljala električna kolesa. Po prvem bi se število potovanj z avtomobilom zmanjšalo za 0,7 %, po drugem pa za 1,6 %.

Število potovanj z javnim prometom bi padlo še bolj, za 0,9 in 2,7 odstotka. Vse na račun povečanja voženj s kolesom za 1,3 in 3,3 odstotka. V vsej državi bi boljša kolesarska infrastruktura zmanjšala čas avtomobilskih voženj za 3.8 milijona ur.

Z elektrifikacijo kolesarstva pa bi se z avtomobili vozili 9,4 milijona ur manj. Ura vožnje z avtomobilom po študiji stane 10 evrov.

Zgolj boljša kolesarska infrastruktura na leto torej prinese 38 milijonov evrov prihranka, elektrifikacija pa 94 milijonov evrov. Kolesarstvo bi imelo vpliv na boljše zdravje, kar so ocenili na 250 milijonov evrov, in na zmanjšanja emisij, ki bi stale 8 milijonov evrov. Skupaj bi to zneslo najmanj 144, največ pa 358 milijonov evrov na leto.

Vir: delo.si

Določene države članice bodo po sklepu Evropske komisije po določenih pravilih lahko brezplačno dodeljevale emisijske kupone v energetskem sektorju.

Od začetka tretje faze sistema EU za trgovanje z emisijami (2013-2020) bo moral energetski sektor načeloma kupovati vse svoje emisijske kupone. Vendar se do leta 2019 deset držav članic lahko odloči, da bodo elektrarnam omejeno število pravic dodelile brezplačno, namesto da bi jim jih prodale.

Ta izjema bo zadevnim desetim državam omogočila uspešnejšo modernizacijo energetskega sektorja in lažji prehod na proizvodnjo energije z manjšimi emisijami ogljika. Države članice, ki jim bo na voljo ta možnost, so: Bolgarija, Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija.

Vir: PEK

Foto: waitakibio.com

Evropska komisija je včeraj sprejela obsežno strategijo z naslovom “Promet 2050″ za konkurenčen prometni sistem, s katerim želi povečati mobilnost, odstraniti glavne ovire na ključnih področjih prometnega sektorja ter spodbuditi rast in zaposlovanje.

Med cilji, ki naj bi jih dosegli do leta 2050, so: v mestih postopoma zmanjšati uporabo avtomobilov, ki uporabljajo „klasična goriva”, povečati delež trajnostnih goriv z nizko vsebnostjo ogljika v zračnem prometu na 40 % ter emisije ladij zmanjšati vsaj za 40 %, preusmeriti 50 % cestnega tovornega in potniškega prometa na srednje razdalje na železnice in vodne prometne poti.

Ti predlogi naj bi prispevali tudi k močnem zmanjšanju evropske odvisnosti od uvožene nafte, prispevali k 60-odstotnemu zmanjšanju emisij v prometnem sektorju do leta 2050 in k spremembi prometnih vzorcev na področju potniškega in tovornega prometa.

Vir: PEK

Foto: Flickr.com