Planet Zemlja

Velikokrat se sprašujemo, zakaj je potrebno prezračevanje v sodobnih nizkoenergijskih (NEH) in pasivnih hišah (PH), saj mnogi menijo, da je dovolj, da dvakrat na dan odpremo okno.

V hišah, ki so dobro tesnjene in v katerih je izmenjava zraka zadostna, ki je večja od 0,5-kratne izmenjave na uro, posebno prezračevanje ni potrebno. Pri gradnji NEH in PH je zrakotesnost ovoja mnogo boljša, saj ne sme presegati 0,6 h-1 izmenjav pri podtlaku 50 paskalov, zato moramo vgraditi sistem centralnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka.

Vir: http://www.energijadoma.si/znanje/5-minut-za-energijo

V današnjem času si sodoben človek ne predstavlja življenje brez televizorja. Nekatera gospodinjstva med nami imajo celo več televizijskih sprejemnikov, za kar pa se porabi več električne energije. Posredujemo vam nasvete, s katerimi si lahko zmanjšate porabo ter s tem tudi mesečni račun za elektriko:

Televizor, ki je ugasnjen in tako v stanju pripravljenosti, porabi približno 9 kWh na mesec, zato bodimo pri nakupu naprave pozorni na porabo v stanju pripravljenosti. Posebej ekonomična naprava v stanju pripravljenosti porabi le 0,1 vata.

Aparate po vsaki uporabi izklopimo iz vtičnice. To nam olajša razdelilec elektrike s stikalom za vklop in izklop.
V vtičnicah ne puščajmo neaktivnih polnilcev in adapterjev.

LCD in predvsem plazma sprejemniki z zasloni večjih dimenzij porabijo tudi do dvakrat ali trikrat več energije kot novejši navadni katodni (CRT) TV sprejemniki.

Vir: uresnicujmo.si

Pri pranju porabimo do 90 % energije za ogrevanje vode, čeprav lahko pri nižjih temperaturah enako učinkovito operemo skoraj vsa oblačila. Če peremo pri 60 °C porabimo polovico energiej v prmerjavi s pranjem pri 90 °C.

Pri varčnem programu pranja je poraba energije manjša za 40 %, prihranite pa lahko tudi pri likanju. Z likalniki na paro likamo hitreje in bolje, zato nam prihranijo čas in energijo.

Pozorni bodite tudi pri sušilnem stroju in ga ne napolnite preveč, saj se poraba energije tako poveča.

Vir: MOP

Ljudje pridobivamo velik del energije iz fosilnih goriv, ki izpuščajo v ozračje ogromno količino škodljivih plinov, še posebej toplogrednega plina CO2, kar pa je nesprejemljivo zaradi globalnega onesnaževanja.

S pomočjo alternativnih virov energije lahko proizvedemo energijo in goriva. Evropska unija teži k temu, da bi se zmanjšala poraba fosilnih goriv in povečala uporaba sončne energije, veterne, vodne, geotermalne energije in energije biogoriv, ki ne povečujejo izpuščanje CO2 v ozračje. To so predvsem goriva, pridobljena iz biomase rastlin in rastlinskih biorazgradljivih odpadkov. Običajno se uporablja biomasa lesa ali energijsko bogatih poljščin, v zadnjem času pa tudi alg.

Alge so enostavne rastline brez pravih listov in korenin in so večinoma avtotrofni organizmi, kar pomeni, da si sami proizvajajo hrano. Živijo pravzaprav vsepovsod, v slani in sladki vodi, v vročih vrelcih, puščavah in na snegu. Predvsem pa jih je relativno enostavno gojiti. Če imamo doma na primer bazen ali akvarij vemo, da se na stenah slednjega relativno hitro nabere neka zelena plast - to so ponavadi alge.

Alge proizvajajo poleg kisika pri procesu fotosinteze še druge derivate, kot so beljakovine, ogljikove hidrate, lipide, vitamine. Pri tem pa porabljajo velike količine ogljikovega dioksida in potrebujejo skromno količino hranilnih snovi.

Poleg zmanjševanja onesnaževanja okolja lahko iz številnih organskih snovi, ki jih proizvedejo alge, pridobivamo zdravila, barvila, bioplastiko, krmila, gnojila, sredstva za zatiranje škodljivcev in nenazadnje tudi hrano. Danes alge že uporabljamo kot prehranski dodatek in pridelujemo vitamin B. Nekatere nenasičene maščobne kisline se pridobivajo iz algm, uporabljajo pa se tudi v kozmetične namene.

Nastalo biomaso lahko uporabimo tudi za energetske namene: lahko jo sušimo in uporabimo za neposredno kurjenje npr. v termoelektrarnah; olja lahko predelamo v biodizel, polisaharide pa v bioetanol; algno biomaso lahko uporabimo kot osnovno surovino za proizvodnjo bioplina.

Vir: solarni sistemi nature d.o.o.

Sončni kolektorji so sistemi, ki so namenjeni izkoriščanju sončne energije, ki se uporablja za ogrevanje stavb in sanitarne vode. Trg sončnih kolektorjev se iz leta v leto močno povečuje, saj so okolju prijazni, uporabnikom omogočajo minimizacijo stroškov, uporabljajo pa sončno energijo, ki jo pogosto označujemo kot energija prihodnosti. 

Življenjska doba sončnih kolektorjev je do 25 let, začetna investicija pa se povrne v 8 do 10 letih. Sončne kolektorje je potrebno razlikovati od sončnih celic, saj prve izrabljajo infrardečo valovanje, s katero segrevajo tekočine, sončne celice pa sončno svetlobo spreminjajo v električno energijo.

Poznamo več vrst kolektorjev, v osnovi pa jih ločimo na ploščate in vakuumske kolektorje. Vsaka skupina kolektorjev prinaša različne prednosti, lahko pa ima tudi različne slabosti in težave.

Glavne prednosti, s katerimi se ponašajo prav vse vrste sončnih kolektorjev, so prijaznost okolju, saj se z uporabo solarnih sistemu v ozračje ne spuščajo škodljive emisije, uporablja se vir energije, ki je neizčrpen in dostopen vsem, nizki stroški vzdrževanja, neodvisnost od cen energentov, subvencije, ki jih podeljuje država za nakup okolju prijaznih sistemov za izkoriščanje energije.

Avtor članka: solarni sistemi nature d.o.o.

Evropska komisija je danes sprejela sporočilo o zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju, v katerem je prvič doslej opredelila celovito strategijo za zunanje odnose EU na področju energije. Za uresničitev pristopa, kot ga je začrtala, je bistveno, da države članice EU izboljšajo medsebojno usklajenost pri opredeljevanju in uresničevanju konkretnih prednostnih nalog v zunanji energetski politiki.

Komisija je poleg sporočila predlagala tudi sklep o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij o medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami na področju energije. Tak mehanizem naj bi dopolnil postopek uradnega obveščanja, ki že velja pri sporazumih o plinu, in ga razširil na vse vrste energije. Obenem bo služil kot instrument za izmenjavo informacij na ravni EU pred pogajanji s tretjimi državami in po njih. Delež uvožene energije v EU trenutno dosega 80 % v primeru nafte in več kot 60 % v primeru plina ter se še naprej povečuje.

Odločitve in sporazumi posameznih držav s tretjimi državami zato pomembno vplivajo na razvoj energetske infrastrukture in oskrbo z energijo v celotni EU. Med ukrepi, predlaganimi v danes sprejetem sporočilu, so tudi predlog novega partnerstva o projektih obnovljive energije z državami južnega Sredozemlja, možnost, da o energetskih sporazumih s tretjimi državami potekajo pogajanja tudi na ravni EU, kadar je to potrebno za dosego ključnih ciljev EU, ter zaveza, da se bo EU v večstranskih pogovorih zavzemala za sprejetje mednarodnih, pravno zavezujočih standardov jedrske varnosti.

Vir: PEK