Planet Zemlja

Tokrat smo se pogovarjali z direktorico novonastalega zavoda Tovarna trajnostnega turizma - Goodplace, Jano Apih. Povprašali smo jo, ali se zasebno obnaša kot trajnostna turistka in na kaj med dopustovanjem najbolj pazi.

»Želim si, da bi lahko rekla, da sem zgledna trajnostna turistka, ampak če bi to rekla, bi se zlagala. Seveda se v okviru določenega vplivnega območja trudim, kar pa še zdaleč nima odločujočega vpliva na okolje. Mislim, da je naša ključna naloga kot turisti, da smo tisti, ki postavljamo “zoprna” vprašanja do ponudnikov in od njih pričakujemo ali celo zahtevamo trajnostne rešitve in ponudbo. Samo na tak način bomo zavrteli kolo in v resnici nekaj prispevali.«

Celoten intervju si lahko preberete na spletni strani www.razglej.se

Pivovarna Union se je letos odločila za nov, okolju prijaznejši pristop k sponzorskemu sodelovanju z Ljubljanskim maratonom. Projekt so poimenovali Plastenka za plastenko in ob tem, da bodo vsem udeležencem ponudili Zalo v lažjih, okolju prijaznejših plastenkah, bodo s partnerji projekta, ljubljanskim javnim podjetjem Snago in Slopakom poskrbeli, da se čim več le-teh zbere in reciklira.

Na okrepčevalnih postajah bodo tako letos označeni prostori, kamor bodo tekmovalci plastenke po uporabi odvrgli, Eko ambasadorji Pivovarne Union pa bodo poskrbeli, da se bodo odvržene plastenke zbrale v zabojnikih, namenjenih reciklaži. Po zaključku prireditve bodo skupaj z delavci Snage pregledali celotno traso maratona, podjetje Slopak pa bo poskrbelo za reciklažo zbranih plastenk.

Blagovna znamka Zala zadnja leta postavlja visoka okoljevarstvena merila in zato ostaja vodilna znamka vod na področju ekologije v Sloveniji. Seveda pa mora vsak razvojni projekt imeti jasne ekonomske, družbene in okoljske cilje.

Projekt Plastenka za plastenko je del prizadevanj Pivovarne Union, da preseže sedanjih 20 odstotkov recikliranih plastenk ki jih uporabljajo za polnjenje brezalkoholnih pijač.

Razvojna pot Zale:

Izvirsko vodo Zala že vse od leta 1995 polnimo v plastenko kvadratne oblike, ki je pri potrošnikih postala sinonim za pijače iz Pivovarne Union. V letu 2011 smo se odločili, da našo kvadratno plastenko prenovimo in osvežimo.

Pri razvoju nove plastenke smo imeli dva glavna cilja. Na eni strani smo želeli posodobiti obliko naše kvadratne plastenke ter oblikovati plastenko, ki bo okolju bolj prijazna. Prenovljena plastenka se tako poleg prenovljene vizualne podobe ponaša tudi z nižjo gramaturo, kar pomeni, da je okolju bolj prijazna. Prav tako pa smo si zastavili tudi tri okoljske cilje: zmanjšati odlaganje odpadne PET embalaže na deponijah, odpadne plastenke reciklirati za njen prvotni namen in z uporabo recikliranega materiala v embalaži še dodatno znižati naš CO2 odtis.

Današnja plastenka, v katero polnimo izvirsko vodo Zala, v primerjavi z njeno predhodnico, zaenkrat vsebuje 20 % recikliranega PET materiala in 80 % novega PET materiala. Posodobili in prilagodili smo njeno kvadratno obliko in s tem omogočili, da je za 23 % lažja od naše stare plastenke. Vse te spremembe so prispevale k znižanju CO2 odtisa.

Pri razvoju lažje plastenke Zale, v letu 2011, smo uspeli znižati naš ogljični odtis za 10 %. Z uvedbo letošnje nove plastenke iz 20 % recikliranega PET, pa smo CO2 odtis znižali še za dodatnih 5 %, skupno 15 %.
Uporaba recikliranega PET za proizvodnjo naših novih plastenk danes ni cenovno najugodnejša izbira, a smo zavestno sprejeli takšno odločitev, z mislijo na prihodnost in doseganjem dolgoročnih okoljskih ciljev.

Uporaba recikliranega PET za proizvodnjo naših novih plastenk danes ni cenovno najugodnejša izbira, a smo zavestno sprejeli takšno odločitev, z mislijo na prihodnost in doseganjem dolgoročnih okoljskih ciljev.

Na vsakoletnem srečanju Odbora za svetovno dediščino so soglasno potrdil vpis serijske transnacionalne nominacije “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” na Seznam svetovne dediščine. Kolišča na Ljubljanskem barju so s tem dnem vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine, s čemer jim je po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost, prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let.

Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama pri Igu. S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.

Koliščarska najdišča pogosto ležijo na obrobju jezer, na danes z barjem prekritih nekdanjih vodah in, redkeje, v rečnih mrtvicah. Dejstvo, da so se pogreznile v tla, ki so bila stalno vlažna, je omogočilo, da so lesene konstrukcije, ostanki hrane, lesena orodja in celo oblačila ostala ohranjena. Ti ostanki nam dajejo poglobljen vpogled v takratno življenje. Kolišča in barjanske naselbine iz prazgodovinskega obdobja so poseben pojav, značilen za alpske dežele. V številnih jezerih in na mokrotnih področjih alpskega sveta so se odlično ohranila. So spomeniki edinstvenega pomena in raziskovalne sporočilnosti. Na nobenem drugem kraju na svetu ni razvoj naselbinskih skupnosti iz mlajše kamene in kovinskih dob tako jasno viden.

Raziskave lahko njihovo kulturo, gospodarstvo in okolje od 5. do 1. tisočletja pred Kristusom osvetlijo do podrobnosti. V alpskem prostoru ležijo najbolj jugovzhodne prazgodovinske koliščarske naselbine na mokrih tleh na obrobju Ljubljanskega barja, ki je eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji in zdaj tudi v svetu. Je dragocen del človekove preteklosti, zgodovine arheološke znanosti v tem delu Evrope in hkrati neizčrpen arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva.

Vir: MOP

Foto: Rekonstrukcija kolišča Maharski prekop pri Igu , 4. tisočletje pr.K.
(Vir: NMS, Igor Rehar)

Na včerajšnji svetovni dan glasbe in prvi »Praznik glasbe« v Sloveniji je glasbeni vlak vse željne doživljanja melodij na prostem odpeljal iz štajerske prestolnice v Ljubljano.

Med dveinpolurno vožnjo po železniških tirih je potnikom družbo delala navihana Bilbi (Maja Pihler Stermecki), ki je povedala: »Vlak je moje najljubše prevozno sredstvo! Njegov značilen zvok me pomirja in hkrati odpira domišljijske svetove. Ko se mi ne ljubi več sedeti, se rada sprehodim, zaplešem, spijem kavico in pokramljam z drugimi popotniki. Z vlakom sem prepotovala Evropo in med tem napolnila veliko dnevnikov in beležnic. Precej teh idej je dobilo glasbeno preobleko in postalo del Bilbi-sveta.«

Z glasbenimi vlaki smo se v duhu varnega in okolju prijaznega potovanja že zapeljali na koncert Tinkare Kovač v Železniški muzej Ljubljana, na koncert skupine Elvis Jackson v ljubljanskih Križankah ter na velik koncertni dogodek za mlade v Celju - MladiSmo (kjer so nas zabavali Big Foot Mama, Zablujena Generacija in številni drugi izvajalci).

Naslednji glasbeni vlak, že peti po vrsti, bo odpeljal v petek, 24. junija, na festival GorA rockA, kjer nas bodo na odru zabavali Big Foot Mama, Tabu, Elvis Jackson, Nude, Shyam, Adam in drugi.

Po vzoru francoskega Fete de la Musique se bo tudi v Ljubljani danes ob 18. uri pričel prvi Praznik glasbe. Enodnevni festival, na katerem se tako amaterski kot poklicni glasbeniki različnih žanrov brezplačno predstavijo na zunanjih prizoriščih v starem mestnem jedru, je celoviti kulturni dogodek, usmerjen v promocijo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev, promocijo žive glasbe v primerjavi s posneto glasbo, vzpostavljanju odnosa tišina/glasba.

Praznik glasbe je priložnost, da se glasbi odprejo neobičajna prizorišča, kot so bolnice, domovi za starejše občane, muzeji, šole in druge javne zgradbe.

Praznik glasbe zaradi žanrske raznovrstnosti in odprtega značaja predstavlja odlično popestritev bogatega kulturnega in družabnega dogajanja v starem mestnem jedru tako za domačo publiko kot tudi za turiste, ki jim nudimo edinstven vpogled v slovensko glasbeno kulturo.

Na različnih žanrsko opredeljenih, manjših prizoriščih po starem mestnem jedru in na glavnem odru na Prešernovem trgu se bodo skozi dan in zvečer predstavili glasbeniki, ki na ta način lahko izražajo svojo pripadnost in podporo slovenski glasbi. Za mlade glasbenike pa je Praznik glasbe predvsem možnost, da bogatijo izkušnje na področju glasbenega izražanja in ustvarjanja.

Na Praznik glasbe v Ljubljano bo iz Maribora odpeljal tudi glasbeni vlak, na katerem bo potnike spremljala  Bilbi (Maja Pihler Stermecki).

Glasbeni vlaki pridno štejejo železniške tire in navdušence varno vozijo po različnih koncih Slovenije. Zadnji nas je peljal na obujanje mladosti v Celje na glasbeni dogodek Mladi smo, kjer smo se pomlajevali ob glasbenih taktih Big Foot Mame, Zablujene generacije in mnogih drugih.

Naslednji glasbeni vlak nas bo odpeljal jutri, 21. junija, iz Maribora v Ljubljano na »Praznik glasbe«. Na enodnevnem festivalu, ki bo potekal na zunanjih prizoriščih starega mestnega jedra, se bodo predstavili tako amaterski kot poklicni glasbeniki različnih žanrov.

Glasbeni vlak bo iz Maribora krenil ob 11.46 in v Ljubljano prispel ob 14.06. Na dveinpolurnem potovanju z vlakom nas bo spremljala Bilbi (Maja Pihler Stermecki), navihana Mariborčanka, ki je pozornost pritegnila s hudomušnim besedilom in prijetnim glasom v pesmi »Hvala za vijolice«.
Vse informacije o voznih redih, tudi nagradne igre za glasbene vlake, lahko dobite na spletni strani Slovenskih železnic in na Facebookovi strani Grem z vlakom.