Planet Zemlja

Sklepno dejanje večletnih prizadevanj in sodelovanja številnih strokovnjakov ter institucij se je zgodilo v ponedeljek, 27. junija 2011 v Parizu. Na vsakoletnem srečanju Odbora za svetovno dediščino so soglasno potrdil vpis serijske transnacionalne nominacije “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” na seznam svetovne dediščine. Tako ima Slovenija sploh prvo kulturno nominacijo na seznam in to ob 25-letnici vpisa Škocjanskih jam pod naravnimi kriteriji.

Kolišča na Ljubljanskem barju s tem dnem vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine , s čemer jim je po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost , prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let.
Poznanih je približno 1000 koliščarskih najdišč okoli Alp, najdemo jih v Švici, južni Nemčiji, Avstriji, severni Italiji, na vzhodu Francije in v Sloveniji. Pogosto ležijo na obrobju jezer, na danes z barjem prekritih nekdanjih vodah in, redkeje, v rečnih mrtvicah. Dejstvo, da so se pogreznile v tla, ki so bila stalno vlažna, je omogočilo, da so lesene konstrukcije, ostanki hrane, lesena orodja in celo oblačila ostala ohranjena. Ti ostanki nam dajejo poglobljen vpogled v takratno življenje. Kolišča in barjanske naselbine iz prazgodovinskega obdobja so poseben pojav, značilen za alpske dežele. V številnih jezerih in na mokrotnih področjih alpskega sveta so se odlično ohranila. So spomeniki edinstvenega pomena in raziskovalne sporočilnosti.

Na nobenem drugem kraju na svetu ni razvoj naselbinskih skupnosti iz mlajše kamene in kovinskih dob tako jasno viden. Raziskave lahko njihovo kulturo, gospodarstvo in okolje od 5. do 1. tisočletja pred Kristusom osvetlijo do podrobnosti. V alpskem prostoru ležijo najbolj jugovzhodne prazgodovinske koliščarske naselbine na mokrih tleh na obrobju Ljubljanskega barja, ki je eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji in zdaj tudi v svetu. Je dragocen del človekove preteklosti, zgodovine arheološke znanosti v tem delu Evrope in hkrati neizčrpen arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva.

Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenija pridružila Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji pri pripravi serijske nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama pri Igu. S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.

Krajinski park Ljubljansko barje se je že pred svojo formalno ustanovitvijo aktivno vključil v pripravo dosjeja za nominacijo, v nadaljevanju pa je postala njegova vloga še pomembnejša, saj je ustanovljeno zavarovano območje narave na tem območju Odboru za svetovno dediščino pri UNESCU zagotavlja aktivno upravljanje s tem območjem. Še več, naravovarstveni varstveni režimi, ki veljajo na območju najdišč ( prvo varstveno območje krajinskega parka) predstavljajo tako rekoč idealno obliko varstva arheološke dediščine na tem območju. Zagotavljanje trajnostne kmetijske rabe na tem prostoru, prepoved agro- in hidromeliracij ter gradenj namreč omogočajo ohranitev dovolj mokrotnega značaja barjanske zemlje, v kateri se bodo ostanki koliščarske civilizacije lahko ohranili tudi za naslednje generacije.

Vir: http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1994/8150/

Slika: rtvslo.si

Če vam dom ne predstavlja zgolj prenočišča, ampak tudi toplo zavetje vašega bivanja, je umazanija nedvomno prisotna. Čiščenja prostorov in površin se lahko lotimo na zabaven način ter z naravnimi pripomočki.

Soljena voda vam bo pomagala proti odpravljanju vseh mastnih madežev na različnih površinah, vključno oblačil, le da naj bo razmerje pri slednjih malce drugačno. Na madež na majici nasujete ščepec soli in kapljo vode ter močno podrgnete.

Za čiščenje oken in tal vam ni treba posegati po kemičnih raztopinah, ampak raje mislite na svoje zdravje in zdravje vaših najmlajših - navsezadnje so oni tisti, ki dokončno počistijo ostanke čistil na tleh. Posezite raje po kisu in vodi, ki naj bosta v posodi za čiščenje v enakem razmerju.

Vžigalice naj vam ne služijo zgolj za uničevanje vašega zdravja z nesramno razvado, ampak lahko njihov plamen uporabite tudi za vsrkanje vseh neprijetnih vonjav v kopalnici.

V obeležitev svetovnega dneva mokrišč, ki se je zgodil 2. februarja, in ob začetku delovanja Krajinskega parka Ljubljansko barje je le-ta pripravil razstavo o zgodovinskih, kulturnih, etnoloških in naravnih znamenitostih Ljubljanskega barja, ki bo na ogled vse do 28. februarja 2011 v Botaničnem vrtu v Ljubljani, in sicer v sprejemni avli tropskega rastlinjaka.

Ljubljansko barje je tesno povezano z vodo, saj brez njene prisotnosti ta naravni rezervat ne bi imel takšne pomembnosti, ki se odraža tako na kulturno-zgodovinski ravni kot tudi v smislu naravne dediščine.

Z obiskom Ljubljanskega barja se lahko prepričamo, da je to eden najlepših, najbolj vrednih in biotsko najbolj pestrih območij parka. Omenjena območja predstavljajo ohranjene komplekse visokobarjanskega gozda, ohranjen gozd črne jelše, ilirsko hrastovo belogabrove in lirsko bukove gozdove ter množico posameznih vlagoljubnih dreves v obliki drevesnih naravnih vrednot, zato območje spada med biotsko najpestrejše, tako v rastlinskem, predvsem pa v živalskem smislu.

Vir: ljubljana.si

Foto: Wikipedia

Slovenija je ena od držav z najvišjo stopnjo biotske raznovrstnosti v Evropski uniji in veliko krajinsko pestrostjo. Trenutno ima z različnimi varstvenimi kategorijami, ki upoštevajo mednarodno kategorizacijo IUCN, zavarovanega 12,6 % ozemlja, kamor spadajo naravni parki oz. širša zavarovana območja ter naravni rezervati in spomeniki oz. ožja zavarovana območja.

Informativna publikacija Naravni parki Slovenije podrobneje predstavlja 14 naravnih parkov, kjer jih na 40 straneh opisujejo fotografije in informacije o njihovih naravnih in kulturnih značilnostih, o poteh, ki vodijo po njih, možnostih, ki jih nudijo za aktivni oddih in rekreacijo, o prireditvah, ki jih organizirajo in podobno.

Publikacija, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo, je izšla v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in španskem jeziku, in sicer v skupni nakladi 100.000 izvodov.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Foto: Wikipedia