Pivovarna Union bo poskrbela za reciklažo plastenk na Ljubljanskem maratonu

zala1Pivovarna Union se je letos odločila za nov, okolju prijaznejši pristop k sponzorskemu sodelovanju z Ljubljanskim maratonom. Projekt so poimenovali Plastenka za plastenko in ob tem, da bodo vsem udeležencem ponudili Zalo v lažjih, okolju prijaznejših plastenkah, bodo s partnerji projekta, ljubljanskim javnim podjetjem Snago in Slopakom poskrbeli, da se čim več le-teh zbere in reciklira.

Na okrepčevalnih postajah bodo tako letos označeni prostori, kamor bodo tekmovalci plastenke po uporabi odvrgli, Eko ambasadorji Pivovarne Union pa bodo poskrbeli, da se bodo odvržene plastenke zbrale v zabojnikih, namenjenih reciklaži. Po zaključku prireditve bodo skupaj z delavci Snage pregledali celotno traso maratona, podjetje Slopak pa bo poskrbelo za reciklažo zbranih plastenk.

Blagovna znamka Zala zadnja leta postavlja visoka okoljevarstvena merila in zato ostaja vodilna znamka vod na področju ekologije v Sloveniji. Seveda pa mora vsak razvojni projekt imeti jasne ekonomske, družbene in okoljske cilje.

Projekt Plastenka za plastenko je del prizadevanj Pivovarne Union, da preseže sedanjih 20 odstotkov recikliranih plastenk ki jih uporabljajo za polnjenje brezalkoholnih pijač.

Razvojna pot Zale:

Izvirsko vodo Zala že vse od leta 1995 polnimo v plastenko kvadratne oblike, ki je pri potrošnikih postala sinonim za pijače iz Pivovarne Union. V letu 2011 smo se odločili, da našo kvadratno plastenko prenovimo in osvežimo.

Pri razvoju nove plastenke smo imeli dva glavna cilja. Na eni strani smo želeli posodobiti obliko naše kvadratne plastenke ter oblikovati plastenko, ki bo okolju bolj prijazna. Prenovljena plastenka se tako poleg prenovljene vizualne podobe ponaša tudi z nižjo gramaturo, kar pomeni, da je okolju bolj prijazna. Prav tako pa smo si zastavili tudi tri okoljske cilje: zmanjšati odlaganje odpadne PET embalaže na deponijah, odpadne plastenke reciklirati za njen prvotni namen in z uporabo recikliranega materiala v embalaži še dodatno znižati naš CO2 odtis.

Današnja plastenka, v katero polnimo izvirsko vodo Zala, v primerjavi z njeno predhodnico, zaenkrat vsebuje 20 % recikliranega PET materiala in 80 % novega PET materiala. Posodobili in prilagodili smo njeno kvadratno obliko in s tem omogočili, da je za 23 % lažja od naše stare plastenke. Vse te spremembe so prispevale k znižanju CO2 odtisa.

Pri razvoju lažje plastenke Zale, v letu 2011, smo uspeli znižati naš ogljični odtis za 10 %. Z uvedbo letošnje nove plastenke iz 20 % recikliranega PET, pa smo CO2 odtis znižali še za dodatnih 5 %, skupno 15 %.
Uporaba recikliranega PET za proizvodnjo naših novih plastenk danes ni cenovno najugodnejša izbira, a smo zavestno sprejeli takšno odločitev, z mislijo na prihodnost in doseganjem dolgoročnih okoljskih ciljev.

Uporaba recikliranega PET za proizvodnjo naših novih plastenk danes ni cenovno najugodnejša izbira, a smo zavestno sprejeli takšno odločitev, z mislijo na prihodnost in doseganjem dolgoročnih okoljskih ciljev.

»Potratnost bi lahko omejili z okoljskimi dajatvami«

damijan-213Tokrat smo se pogovarjali s strokovnjakom za odnose z javnostmi direktorjem Agencije ODMEV Damijanom Nacevskim, ki je med drugim opozoril na pomembnost zgodnjega osveščanja.

»Osveščanje se mora začeti že v vrtcu in nadaljevati v šoli. Otroci svoje znanje kmalu prenesejo na starše. Potratnost bi lahko omejili z okoljskimi dajatvami, ki bi spodbujale prodajo okolju prijaznejših in energetsko manj potratnih izdelkov, smiselno bi bilo meriti ogljični odtis produktov, vključno s transportnimi stroški,« je povedal Nacevski.

Po njegovem mnenju bi na ta način lahko okrepili tudi lokalno samooskrbo, kar bi imelo pozitivne učinke na gospodarstvo. »Pridobili bi tudi nova delovna mesta, nenazadnje pa bi tudi domača proizvodnja postala konkurenčnejša, saj bi okoljske takse – kar je, mimogrede, v skladu z evropskim pravnim redom – dale priložnost lokalni pridelavi in lokalnim izdelkom,« je še zaključil Nacevski.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Na vrsti je Mozirska koča

gremo-v-hribeDrugo polovico akcije Gremo v hribe se pričenja pri Mozirski koči na Golteh, v soboto, 16. junija. V sklopu Zlatorogove transverzale ponosa se bodo pohodniki na Golte povzpeli prvič, saj je tudi Mozirska koča ena od novih lokacij.

Koča je bila v lanskem letu celostno obnovljena, oskrbnik Filip pa že nestrpno pričakuje, da v goste dobi Zlatorogovo ekipo in pohodnike. Vremenska napoved je lepa in organizatorji upajo, da bo temu res tako. Končno naj bi tudi k nam prišlo poletje in zato bo sobota kot nalašč za pohod v naravi.

Pivovarna Laško želi z akcijo Gremo v hribe svojo najbolj prepoznavno znamko – Zlatoroga – povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami ter združiti aktivno preživljanje prostega časa v naravi z dobro družbo in zabavo.

Prav tako se nadaljuje dobrodelna nota akcije, s katero Pivovarna Laško za vsakega pohodnika, ki se na dan dogodka vpiše v planinsko knjigo, nameni 1 evro za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva.

Poleg Mozirske koče na Golteh se bodo Zlatorogovi dogodki v juniju odvili še na dveh lokacijah – Valvasorjevem domu pod Stolom ter Planinskem domu na Kumu. V juliju sledi poletni premor, nato pa se dogodki nadaljujejo od sredine avgusta dalje. Najprej pri koči pri Jelenovem studencu nad Kočevjem, Vojkovi koči na Nanosu ter na koncu še na Šmohorju, kjer bo, tako kot lani, zaključni dogodek Zlatorogove transverzale ponosa za leto 2012.

Vabljeni, da se sprehodite do Mozirske koče na Golteh jutri, 16. junija!

Med akcijo »Očistimo Slovenijo 2012« povečan nadzor nedovoljenega odlaganja odpadkov

smetiNa včerajšnji novinarski konferenci so predstavniki državnih institucij predstavili aktivnosti na področju povečanega nadzora pri nelegalnem odlaganju odpadkov. V času pred in med akcijo Očistimo Slovenijo 2012 se bo namreč več državnih institucij posvetilo problematiki nedovoljenega odlaganja odpadkov in poostrilo nadzor pri tej problematiki.

Policija v sklopu svojih rednih nalog evidentira na novo odkrita črna odlagališča. Kot partner v projektu je v letu 2010 na območju celotne države evidentirala skoraj 400 nelegalnih odlagališč. Med 10. in 24. marcem 2012 bo izvajala poostren nadzor nad območji znanih divjih odlagališč.

Inšpekcija za okolje in naravo bo v tem obdobju prednostno izvajala tudi nadzor divjih odlagališč odpadkov, saj je lani s tega področja obravnavala 32 kaznivih dejanj, od tega je bilo preiskanih 25.

V primeru kršitve uredbe o odpadkih so predpisane tudi globe in sicer od 2000 do 5000 evrov za fizično osebo, od 6000 do 20.000 evrov za samostojnega podjetnika in od 10.000 do 30.000 evrov za pravno osebo ter od 2.000 € do 4.100 € za odgovorno osebo pravne osebe.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

The Dreams o vplivu glasbenikov na okoljsko osveščenost

dreams3V pogovoru s skupino The Dreams smo jih med drugim tudi povprašali, če menijo, da glasbeniki lahko vplivajo na boljšo okoljsko osveščensot. Luka Vehar, kitarist, nam je odgovoril:

»Da, absolutno. Ravno zdaj sem bil na vrhunskem predavanju na podobno temo, kjer je predavatelj povedal, da je že Platon rekel, da se izobrazba začne s tem, da te je možno premakniti. In glasba zelo vpliva na to, saj deluje na čustva. In tu ne mislim manipulacije. Glasba lahko zelo pozitivno vpliva, recimo, na otroke. Otroci, ki igrajo kakšen inštrument, po opravljenih raziskavah spadajo med najuspešnješe učence.«

K mnenju se mu je pridružil tudi drugi kitarist Vili Grdadolnik: »V bistvu lahko to misel projiciramo tudi na odraščajoče srednješolce. V tistih letih najlažje demonstriraš življenjsko filozofijo skozi glasbo, ki jo poslušaš. V srednji šoli glasba nekako determinira tvoj odnos do sveta. In glasba je v zgodovini premaknila veliko stvari, glasbeniki pa spreminjali odnos množic do številnih tem. Je nek univerzalen jezik komunikacije.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na spletnem portalu www.razglej.se.

Adagio, Francija – Eko utrip

Dežela sivke sredi decembra.
Se vam je že kdaj zgodilo, da se je vaše popotovanje izkazalo kot brezmejno iskanje skodelice spodobne kave? Take prave, močne, dišeče, dobre in poceni kave. V Franciji, kjer sva s soprogom ob nasvetih Garmina, ki naju je želel pripeljati do vrat hotela sredi centra prestolnice Božiča (optimist!), skoraj obrnila volan in odpeljala nazaj proti domu, take kave nimajo.

Je pa ena od prednosti bivanja v centru večjega evropskega mesta ta, da imaš dobesedno pred nosom postajališča javnega prevoza. V Strasbourgu je bil to tram, kjer je ponudba vrst vozovnic res gostoljubna – od najdražje (vozovnica za eno vožnjo) do letne, pa 24-urne, 24-urne za do 3 osebe, … Tudi zadrege z nakupom vozovnice ni, saj so blagajne, ki ponujajo nakup z gotovino ali kreditno kartico, na vsaki postaji.

Sicer pa naju je kot eko popotnika zmotilo glasilo, ki ti ga brezplačno porivajo v roke na glavni postaji. Ob opazovanju potnikov sva kaj hitro ugotovila, da je časnik pretežno oglasne narave, saj so časniki kot po tekočem traku romali v vrečke za smeti. Res da so jih redno praznili, saj so se vreče hitro polnile, a dejanje se nama je do našega planeta zdelo skrajno neodgovorno. Tudi s strani potnikov, saj nihče časnika ni zavrnil…

slika-1Že naslovnica nakazuje, koliko vsebine lahko pričakujete…

Zdaj pa k stvari: hotelski sobi, ki je na prvi pogled izgledala kot apartma, je hitro izgubila šarm, ko sva morala izvleči posteljo iz stene. Res da je bila izraba prostora optimalna, z nešteto kosi pohištva, ki je z malo domišljije, spretnosti in občutka, postal izredno uporaben, a kaj ko sva za več kot spodobno ceno nočitve „morala” vstati ob 8. uri ob zvokih alarma, ki se je sprožil nekje v hotelski kuhinji. No, tudi soba je imela svojo kuhinjo, kjer gre pohvaliti zabojčke za ločeno zbiranje odpadkov in množico priporočil o tem, kako prispevati k boljši kvaliteti bivanja prihodnjih generacij.

slika-2Zabojčki za smeti z navodili, saj barve ne pomenijo nujno isto kot pri nas…

Priznam, da je bil to eden redkih hotelov, kjer so menjali res le brisače, ki sva jih spustila na tla – to pa je bila (zgolj slučajno) le tista, ki tja tudi sicer spada – brisača za zaščito tal po tuširanju. No, ja – zdaj veva, da ponekod zapisi niso namenjeni sami sebi!
Pohvale snovalcem ki so ločili kopalnico od straniščnega prostora, v katerem pa ob vseh varčnih žarnicah ki sva jih opazila povsod, ponujajo plastične vrečke za higienske vložke.
In ker sva doslej le pri Plesniku v Logarski naletela na milo in šampon v polnilni dozi, ter tu v Adagiu, ki se lahko pobaha s Eko marjetico, gredo pohvale obema. O higieni tega pristopa pa kdaj drugič.

slika-3Ne kaplja in ne curlja – le diši neznosno lepo…

In ko sem že pri vodi – pohvale snovalcem, ki so domislili sistem segrevanja vode po potrebi in ne kar tako. V kopalnico so namreč namestili termostat, ki ga je dobro vklopiti kakšne pol ure pred uporabo tople vode. A kaj ko ti tega nihče ne pove in se premražen slečeš do golega ter čakaš na vročo vodo izpod tuša, ki naj bi te segrela. Ta pa kar noče priteči medtem ko čakaš, zmrzuješ in te iz sekunde v sekundo bolj boli srce ko šteješ litre vode ki odtekajo pod teboj upajoč, da bo zdaj zdaj pritekla topla, vroča voda. Ja, vse lepo in prav, a morda bi moral hotel malo več vložiti v seznanjanje z rokovanjem s tehniko v sobah.

slika-4Tako majhen, pa tako dragocen termostat…

Za konec te drage nočitve – kaj sva pa pričakovala decembra sredi Strasbourga!? – priznam, da me je zbiralnik odpadnih baterij in zamaškov na recepciji hotela presenetil. Prijetno!
Ekopopotnika MrazGrdadolnik