Razprava o zakonu na Odboru DZ za finance in monetarno politiko razočarala

Pred nekaj dnevi je Odbor DZ za finance in monetarno politiko obravnaval Predlog Zakona o omejevanju porabe goriv in emisij toplogrednih plinov za kupljena ali najeta osebna motorna vozila državnih organov, lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov, javnih agencij in drugih pravnih oseb, ki so naročniki po predpisih o javnih naročilih, ki so ga v parlamentarno proceduro posredovali poslanka DZ Cveta Zalokar Oražem ter poslanca Dušan Kumer in Aleš Gulič. Predstavniki društva Planet Zemlja kot pobudniki priprave predloga na sejo niso bili povabljeni.

Po informacijah, ki smo jih dobili, razprava na odboru ni bila široka. Večina pa je predlog zakona tudi na podlagi mnenja Vlade RS zavrnila. V nadaljevanju objavljamo odziv društva Planet Zemlja na mnenje Vlade RS o predlogu zakona.

Reakcija politike in poslancev DZ nas je precej razočarala. Predvsem zato, ker tudi pri teh temah v Državnem zboru očitno še vedno prevladujejo politične delitve. Drugače si namreč ne moremo razlagati tega, da je v naši anketi iz meseca septembra več kot 90 odstotkov politikov in visokih uradnikov podprlo možnost za uvedbo takšnih pravil, 14 poslancev DZ vseh političnih opcij se je celo moralno zavezalo s podpisom izjave, da bodo izdelke kupovali ozaveščeno. Ko pa je prišlo do konkretnega predloga spremembe pravil, so očitno morali glasovati po političnih prioritetah.

Z Vlado RS se strinjamo v tistem delu, kjer pravi da je tak predlog le parcialna rešitev, Zelena javna naročila pa potrebujejo sistemsko ureditev. To drži. Vendar sistemsko urejanje zelenih javnih naročil čakamo že deset ali več let in Slovenija je med državami EU zelo na repu. Niti prejšnje niti sedanja Vlada niso pokazale nobene pretirane volje po urejanju tega področja – vsaj ne na ravni konkretnih predlogov.

Poudarili bi radi, da uredbe, ki nalagajo nabavo vozil za javni promet na biogoriva po našemmnenju ne rešujejo ničesar. Prvič, ker še vedno ne rešujemo problema tam, kjer nastaja – pri porabi goriva, emisijah ter materialih, ki jih je mogoče reciklirati. Drugič zato, ker je vse več strokovnjakov, ki menijo, da so biogoriva iz več razlogov “slepo črevo” razvoja. Zaradi vprašljivosti izračunov absorbcij emisij (rastlin, ki jih gojijo za ta goriva), dražitve hrane in iztrebljanja naravnega okolja zaradi gojenja rastlin, ki jih (mimogrede) tehnološko še zelo slabo izkoriščamo. Po našem trdnem prepričanju so trajneše rešitve v iskoriščanju energij kot so sonce, voda, veter, vodik, pa najbrž tudi fuzija.

Tisto, kar nas je v odgovoru Vlade najbolj zmotilo je dikcija, da že sedanji zakon omogoča Vladi, da naloži pripravljalcem razpisov, da upoštevajo okoljske kriterije pri pripravi naročil. Zelo simptomatična je namreč razlika med tistim, kar bi razpisovalci lahko storili in tistim, kar bi v skladu z določili tega zakona morali storiti. Če smo nekoliko ironični: vsi skupaj – tudi ministri – bi lahko hodili tudi peš. Seveda to od njih nihče ne pričakuje. Se pa resno vprašanje poraja samo po sebi – zakaj torej Vlada ne naloži teh kriterijev vsem, ki pripravljajo javne razpise?

Vlada in zakonodajna služba DZ sta opozorila še na pravna neskladja v zakonu, vendar so to predlagatelji odpravili že pred začetkom seje s pripravo uskladitvenih in vsebinskih amandmajev. V društvu Planet Zemlja smo bili veseli mnenja Mestne občine Ljubljana, ki je predlagala, da se okoljski kriteriji v členih tega zakona še zaostrijo na način, da poraba goriva, emisije CO2 in ragradljivost materialov dajo več kot 30 odstotkov skupne ocene vozila.

Osnovne okoljske kriterije v zakonu (poraba goriva, emisije CO2 ter ragradljivost materialov) smo uporabili zato, ker so to podatki, ki jih proizvajalci morajo javno objaviti, zato zlorabe ali posredovanje napačnih podatkov na razpisih niso možne. To vsekakor kaže tudi naša akcija Planetu Zemlja prijazno vozilo, ki jo izvajamo že pol leta.

Predstavniki društva Planet Zemlja smo sicer vabljeni na jutrišnjo sejo Sveta za trajnostni razvoj, na kateri bodo obravnavali tudi predlog omenjenega zakona ter nekatere strateške teme. Vsekakor bomo poskušali tudi tam prispevati svoje skromne ideje in mnenja. Želimo si tvorne ter kreativne razprave.