Zmanjšanje škode in omilitev posledic poplav, ki so v zadnjem času vedno pogostejše in silovitejše, je mogoče doseči le z učinkovitimi strukturnimi ukrepi in z zgodnjim opozarjanjem pred poplavami. Zato smo nadaljevali z akcijo, ki jo pripravljamo skupaj z Agencijo za okolje in v petek postavili opozorilno tablico v Kropi na Gorenjskem.

Župan občine Radovljica Ciril Globočnik je ob namestitvi opozorilne tablice ob Koruznem mostu v Kropi, ki ga je v septembrskih poplavah leta 2007 voda popolnoma preplavila, pozdravil akcijo Moč voda in dejal: »Občina bo po svojih najboljših močeh pomagala pri sanaciji posledic, vendar pa je najpomembneje, da se ljudje soočijo in naučijo živeti z močjo voda. Vpliv negativnih posledic narave lahko zmanjšamo tudi z ozaveščanjem občanov o neprimernih posegih v naravo.«

Predsednik KS Kropa Franc Jelen je pohvalil zavzetost občine Radovljica in ob tem povedal: »Voda je tista, ki nam je ponudila možnost razvitja železarske obrti, obenem pa smo sprejeli tudi njene negativne posledice, saj je že davnega leta 1498 prva poplava v Kropi odnesla žago. Največ težav nam povzročajo neurja, hudourniški potok in struge, ki pozimi zaledenijo.«

Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo na ARSO, je s kratkim filmom o poplavah v Sloveniji vidno predočil problem obilice vode med poplavami, ob tem pa dejal: »Kot kaže, bodo v bodoče ekstremni hidrološki pojavi, kot so bile septembrske poplave, bolj pogosti, lahko tudi bolj siloviti. Obilnejša poplava od zadnje je bila v Kropi sicer leta 1926, a je bila lanskoletna silovitejša, predvsem pa je zaradi razvoja družbenih dejavnosti povzročila neprimerno večjo škodo. S projektom Moč voda želi ARSO ohraniti kolektivni spomin in zavest ob moči narave, zato je ozaveščanje ljudi na poplavnih območjih izjemno pomembno in tu nastopi ravno nameščanje opozorilnih tablic.«

Vesna Metelko Skutnik, predstavnica ARSO in vodja sektorja za porečje reke Save, ki si je pred začetkom novinarske konference ogledala Kropo, je pohvalila urejenost strug Kroparice, obenem pa razložila, da so sredstva, ki so namenjena za redna vzdrževalna dela in sanacijo, predvidena predvsem vzdrževanju in ohranjanju stanja, in ne preprečevanju nevarnosti. »Najboljša preventiva na področjih, kjer so povodnji bolj verjetne, je soočanje ljudi z okoljem, v katerem živijo in sprejetje značilnosti narave z vsemi posledicami, ki jih le-ta prinaša.«

Naslednja akcija pa nas vodi na Primorsko, opozorilno tablico pa bomo namestili v Piranu.