Sodeč po raziskavi Eurobarometer o odnosu Evropejcev do kakovosti zraka večina Evropejcev (56 %) meni, da se je kakovost zraka v preteklem desetletju poslabšala.
V Italiji je takšnega mnenja kar 81 % anketirancev, na Cipru, v Franciji, Grčiji, na Madžarskem, v Romuniji in Španiji pa od 70 do 75 % anketirancev. V Sloveniji tako meni 56 % vprašanih. Skoraj štirje od petih anketirancev v EU (79 %) menijo, da bi morala EU predlagati dodatne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

Po drugi strani dajejo anketiranci v Sloveniji prednost ukrepom na lokalni ravni (45 %) pred ukrepi na ravni EU (27 %). Anketiranci so bili izrecno vprašani, ali poznajo standarde kakovosti zraka in nacionalne zgornje meje emisij: več kot polovica (58 % in 51 %) tistih, ki ta dva instrumenta poznajo (25 % v obeh primerih), meni, da bi jih bilo treba okrepiti. Anketa kaže splošno nezadovoljstvo s sedanjimi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka, saj 72 % Evropejcev in 73 % Slovencev ni zadovoljnih s prizadevanji javnih organov za izboljšanje kakovosti zraka. Iz ankete je prav tako razvidno, da je na splošno obveščanje o kakovosti zraka nezadostno; skoraj šestim od desetih Evropejcev (59 %) se zdi, da niso ustrezno obveščeni o vprašanju kakovosti zraka, tako pa meni tudi 42 % vprašanih Slovencev. Na vprašanje, kako najbolj učinkovito zmanjšati onesnaženost zraka, 43 % anketirancev odgovarja, da je potreben večji nadzor emisij, ki nastajajo pri industrijski in energetski proizvodnji (33 % v Sloveniji). Enak pomen anketiranci v Sloveniji pripisujejo tudi omejevanju prometa v onesnaženih mestih.

Vir: Predstavništvo Evropske komisije
Slika: FreeDigitalPhotos.net