Les je med drugim tudi tradicionalen vir energije. Najpogosteje ga za ta namen pridobivamo iz gozdov (1,3 mio m³/leto, precejšnje količine pa tudi izven gozdov (0,4 mio m³/leto). Primeren vir lesa za kurjenje so tudi lesni odpadki pri proizvodnji lesnih izdelkov in t.i. odslužen les. Iz gozdov pridobljen les se za namene kurjave uporabi običajno najmanj kvaliteten les oz. tisti les, ki ga ne zmoremo uporabiti za izdelke.

Gozdovi imajo po eni strani potencial po skoraj še enkrat večji ponudbi lesa za energijo od sedanje, a se ob tem seveda pojavlja vprašanje, za kaj bomo uporabljali les v prihodnje. Ponovno smo ga namreč odkrili kot najustreznejši material za gradnjo in bivanje, sedanjost ga definira kot enega od visokotehnoloških materialov (narave), v prihodnosti, ki se je že začela, pa bomo iz njega izdelovali poleg vsega znanega tudi tekstil, ogljikova vlakna, plastične mase, lepila, zdravila in še marsikaj. Vprašanje je torej, koliko nam ga bo sploh lahko ostalo za kurjenje, ker bo gozdarsko-lesarski sektor po predvidevanjih postal največji bio-rafinerijski sektor. Kljub svoji obsežnosti pa gozdovi niso neomejen vir za zadovoljevanje vseh naših potreb po lesu: glede na slovenske potrebe po energiji bi z nadomestitvijo vseh drugih virov energije z energijo iz lesa vse naše gozdove posekali v zgolj 9 letih.

Tudi pitna voda je eden od zelo pomembnih proizvodov gozdov. Ob težavah drugje (npr. na urbanih in kmetijskih površinah) je zelo pomembno, da v gozdovih ne uporabljamo herbicidov, fungicidov in gnojil ter tako ohranjamo naravne pogoje za strateško surovino 21. stoletja – vodo. Gozd pa je še mnogo več od lesa in vode; skupaj s tradicijo in sodobnim ter strokovnim načrtovanjem njegovega razvoja nam ob hkratni proizvodni funkciji lahko istočasno izpolnjuje še ekološke in socialne cilje, ki mu jih postavlja sodobna družba.

Slika: FreeDigitalPhotos.net