Vodice, 2. februar 2015 – V knjižnici Vodice je ta dan potekalo predavanje mag. Tanje Cegnar o prilagajanju podnebnim spremembam. Predavanje je z zanimanjem spremljalo precej občanov, ki so imeli za gostjo kar nekaj zanimivih vprašanj. Vsebino predavanja povzemamo v nadaljevanju, za gostoljubnost pa se iskreno zahvaljujemo tako knjižnici Vodice, kot tudi občini Vodice, ki je predavanje omogočila.
PODNEBJE KROJI NAŠ NAČIN ŽIVLJENJA
S tem kar nam ponuja podnebje, se moramo naučiti živeti, saj nam kroji vse, kar je okoli nas. Tudi način življenja.
Prve civilizacije so nastale tam, kjer je bilo podnebje primerno. Podnebje je omogočilo vzpon in zaton civilizacij. Vpliv podnebja se odraža tudi v arhitekturi. »Gotovo ste opazili ozke ulice v Sredozemlju, pa da na Krasu na burji izpostavljenih stenah hiš navadno ni vrat. Tudi kamniti strešniki in obtežitev imajo na kraških hišah pomembno funkcijo – s svojo težo kljubujejo burji, da jih ne odpihne… Naši predniki so vedeli, da se je potrebno podnebju prilagajati,« je povedala mag. Cegnarjeva.
VULKANI SEŽEJO POVSOD
Na podnebne spremembe ne vpliva le človekova roka, temveč tudi astronomske razmere, sončeva aktivnost, raba tal, oceani, aerosoli, koncentracija toplogrednih plinov, vulkanski izbruhi, kriosfera, naravna spremenljivost… »Vulkani npr. izbruhajo veliko plinov in prahu, ki lahko seže visoko in se širi po ozračju. Ko pride do močnejših izbruhov, so dnevi hladnejši, ker prah v ozračju ne prepusti sončnim žarkom do tal,« je slikovito povedala predavateljica in dodala zanimiva primera iz preteklosti. Izbruha vulkana Lakagigar leta 1783 (zima in poletje sta bila po tem precej hladnejša) in Tambora leta 1815 (leto 1816 je bilo brez poletja). Prišla je lakota, bolezni, povečala se je umrljivost, revščina.
OCEANI SE POČASI, A VZTRAJNO DVIGAJO
Tudi spremembe v oceanih so povezane. Kar se zgodi na Atlantiku, vpliva na Tihi ocean… Gladina morja se dviga 3mm/leto, oceani postajajo toplejši, snega je spomladi vse manj v nižinah, ozračje se segreva. Topla leta se kar kopičijo. Padavine so v svetovnem merilu zadnja 3 leta povprečne. Ledeni pokrov nad Arktičnim morjem se hitreje tali, ker tekoča voda absorbira več toplote kot sneg in led, ki dobro odbijata sončne žarke. Ledeni pokrov na severnem polu se drastično tali, medtem ko se ledeni pokrov na južnem polu širi. Ta dva pola se ve več pogledih med seboj bistveno razlikujeta.
V kolikor se bo morska gladina dvignila za 1m, bomo izgubili Benetke, tudi delta Nila je nizka in gosto naseljena. Evropi preti masa prebežnikov. Ob dvigu morja so na udaru tudi precejšnji deli Evrope, npr. Padska nižina, Nizozemska, velik del Baltika… Ekološki oz. podnebni migranti se že sedaj množično selijo v Evropo preko Španije in Italije. V prihodnje jih bo še več.
PREVEČ NAS JE
Dogajanje v svetu je pomembno tudi za Slovenijo, saj svetovne razmere določajo tudi naše podnebje, vplivajo na ceno hrane, razpoložljivost vode, politično ne-stabilnost, svetovno gospodarstvo, bolezni, vojne, mir… Prepad med revnimi in bogatimi se veča. Vedno več nas je in vedno več hočemo od narave.
EKSTREMI
Leto 2014 je bilo v svetovnem merilu najtoplejše leto doslej, odkar potekajo meritve. Zadnje čase tako rekoč ni bilo zelo hladnega leta. »Če pogledamo to sliko z malce bolj lokalnega vidika pa vidimo, da je bilo leto 2014 v ZDA in na Antarktiki hladnejše kot v povprečju preteklih nekaj let.«
Slovenija je imela lani (2014) najbolj mokro leto. »Lansko leto je bilo pri nas rekordno tako po temperaturnih odklonih, kot tudi po padavinah. Vse pogosteje se v svetu dogajajo tudi naravne nesreče, kot npr: poplave, hudourniki, plazovi, blatni tok, premiki gmot, ledeniški dogodki, neurja, suša, gozdi požari, ledeniška jezera/izliv ledenika… Porazdelitev ekstremov pa se spreminja in ni dela sveta, ki bi bil varen pred temi. Izpostavljeni smo jim vsi.«
»Ekstremni dogodki so se dogajali in se bodo verjetno še pogosteje kot doslej, saj se podnebje spreminja. Tudi zato, ker hočemo ljudje od naravne vse več. Spreminjamo rabo zemljišč, delamo večje posege v okolje…«
Večji odkloni vremena od povprečja se dogajajo prostorsko in časovno zelo neenakomerno. »Naše ozračje se namreč segreva in toplejše ozračje sprejme več vode, zato so padavine močnejše, obenem pa so suše vse bolj suhe in pogostejše.«
Slovenija se srečuje z dvema ekstremoma: poplavami in sušami. »Če bomo živeli tako kot živimo, bo vode več tam, kjer je imajo že sedaj dovolj. Ekstremi se bodo stopnjevali tam, kjer so že sedaj veliki. Razvoj gre torej v neželeno smer.«
LEDENIKI, VIRI PITNE VODE
»Švedski znanstvenik Arrhenius se je že pred več kot 115 leti veselil ugotovitve, da bodo izpusti toplogrednih plinov ozračje segreli za okoli 5 stopinj, saj je živel na severu Evrope. Zdaj smo zaradi segrevanja ozračja zaskrbljeni vsi, tudi države na severu Evrope.«
K segrevanju prispevajo tudi izpusti toplogrednih plinov in izračuni kažejo, da se bo ozračje verjetno segrelo v povprečju za 4-5 stopinj do konca stoletja.
SEGREVANJE JE DEJSTVO
Segrevanje ni enakomerno v svetovnem merilu, a tudi v Sloveniji so med pokrajinami razlike.
Južni Evropi se obetajo še bolj sušna poletja in severu celine pa še bolj mokre zime. Podnebne spremembe zaostrujejo tudi ostale probleme, s katerimi se srečuje svetovno prebivalstvo. Planetarni problemi so: energija, vodne zaloge, hrana, nevarni vremenski dogodki, zdravje, urbanizacija, kakovost zraka (več kot pol prebivalcev živi v mestih), razvoj, revščina, preseljevanja, izobraženost,…
ZAČNE SE PRI PLANKTONU
Začetek prehrambne verige pomeni plankton in večina tega ima hišice iz apnenca, ki se raztaplja v kislem okolju. Do tega lahko pride z zakisljevanjem oceanov, ko se ph morja niža. Posledično bodo te vrste planktona ogrožene, razvijale se bodo nove vrste planktona, a s tem bo lahko prizadeta prehranska veriga.
TUDI EKOSISTEM SE PRILAGAJA
Problem je tudi, kako hitro se določene vrste prilagajajo. Živali se spričo sprememb selijo višje in proti severu. Vprašanje je, ali se enako hitro seli tudi njihova prehranska veriga – torej rastline in živali, s katerimi se te prehranjujejo. Gibljive živali se lahko hitro selijo, kaj pa drevesa npr.? Gozd potrebuje desetletja, da se premakne. Prav tako rastline, na katere so rastlinojede živali vezane. Ko se poruši hitrost gibanja, se porušijo prehrambne verige. Ptice selivke bodo k nam prihajale 3 tedne prej, žuželke pa se morda do takrat še ne bodo razvile in ptice bodo lačne.
Kobilice, komarji – veča se število vrst in širijo/selijo se. Tudi kužnost klopov je odvisna od podnebja. Tigrasti komar, ki ga včasih ni bilo pri nas, zdaj pa je, je prenašalec bolezni. Podnebne spremembe pa pomenijo tveganje tudi za gozdove (žled, žuželke, bolezni, neustrezne vrste). Tudi požari postajajo vse večji problem, ko se podnebje spreminja.
PRILAGAJANJE? KLJUČNE SO VREDNOTE!
Kako se prilagajati? Z boljšim izkoristkom vode, raznolikostjo ponudbe, izboljšanjem podnebnih informacij in njihovo uporabo, usklajevanjem med sektorji, večnamenskimi ukrepi – zadrževalniki (za rekreacijo, ob sušah, za potrebe turizma, hidroelektrarn…).
Slovenija ni imuna na vremenske in podnebne dogodke. Podnebje se spreminja, s tem pa se spreminja tudi raba prostora, gospodarske, politične in družbene razmere. Prilagajanje je torej nujno, težava je v ta namen zagotoviti sredstva.
Obstaja 500 mednarodnih okoljskih sporazumov, z okoljem pa je vedno slabše. Ukrepanje ob podnebnih spremembah mora temeljiti na znanju, znanosti, vedenju, gospodarstvu, družbi, zakonodaji, dobrem upravljanju z naravnimi viri – šele vse to omogoča ustrezno prilagajanje in nižanje izpustov toplogrednih plinov.
