Sinoči je v Vodiški knjižnici v organizaciji društva Planet Zemlja potekalo predavanje Andreje Kofol Seliger, vodje aero-biološkega laboratorija v Nacionalnem laboratoriju za hrano, okolje in zdravje, ki je predstavila vplive cvetnega prahu in spor plesni na naše zdravje.

Presenetil je podatek, da obstaja prek 30.000 vrst cvetnic in praprotnic, ki v svojih pelodih nosijo alergene. »Najbolj izpostavljeni so predvsem mladi, stari med 15 in 25 letom«, pove Seligerjeva in doda, da so podnebne spremembe prinesle porast pelodov, saj višje temperature povzročajo tudi zgodnejše cvetenje. »Alergij se žal ne da pozdraviti, lahko pa se jih ublaži z manjšim izpostavljanjem zunanjosti, od koder prinašamo cvetni prah v naše domove. Dobro je vedeti, da več prepiha pomeni več peloda, isto pa velja tudi za lepe, sončne dneve, ko radi odpremo okna in vnašamo svež zrak v naše domove, v katerem je na milijone pršic.«

Nacionalni laboratorij je leta 2002 postavil merilno postajo v Hraše pri Ljubljani, saj je kraj dovolj blizu prestolnice, obenem pa spet dovolj na podeželju, da izmeri povprečje koncentracij cvetnega prahu v zraku. »Pokazalo se je, da so še vedno najbolj obremenjeni meseci spomladanski, nekje od marca do maja, čas v dnevu pa med 4 in 15 uro. Ob meritvah pa se je pokazalo, da so koncentracije pozimi visoke tudi ponoči po 2. uri, kar pripisujemo inverziji.«

Seveda pa v zraku še zdaleč niso le cvetni prahovi, ki povzročajo alergije. Te pridejo lahko tudi od gliv, ki jih je nekje okoli 72.000 vrst, vsako leto pa se jim pridruži okoli 800 novih. »Te sicer niso tako alergene kot cvetni prah, a njihovi vplivi so opazni. Prav tako se opaža povezavo med prisotnostjo plesni v stavbah, ki se širi z vlago in alergijami. Plesni pa so z obilico dežja, ki se pojavlja v zadnjih letih, vse pogostejše. Posledice so lahko infekcije, astma, alergijski rinitis… saj so plesni odlična hrana za pršice.«

Predavanje je potekalo ob podpori občine Vodice in knjižnice Vodice.