Človek že od pradavnine naprej opazuje in spremlja nebo. V vsakem obdobju je astronomsko znanje pustilo globoke pečate v človekovem udejstvovanju in je pomembno vplivalo na njegovo dojemanje sveta. Prve civilizacije so na nebu našle svojo uro in koledar, kar je omogočilo uspešno spopadanje z izzivi poljedelstva. Vse stare civilizacije so na nebu našle svoja božanstva – to nam priča o pomembnosti nočnega neba za te kulture.

Kasneje, v dobi odkrivanja vseh kotičkov Zemlje, je astronomija človeku omogočila, da se orientira na svoji poti, da ve, kje je in kam gre. Tudi to obdobje je še dandanes ovekovečeno na nebu, saj so imena ozvezdij na južnem nebu jasna odslikava vsega, kar je raziskovalcem neznanega vlivalo upanje na srečen povratek domov.

V sodobni dobi smo vsa pretekla znanja nadgradili do te mere, da smo ta oddaljeni svet onkraj meja našega planeta obiskali in začeli v njem postavljati temelje naše civilizacije. Sodobne komunikacije, navigacijski sistemi, oprema za spremljanje in raziskovanje našega planeta, vse to je našlo svoj dom v orbiti okoli Zemlje. Da smo to lahko dosegli, smo črpali iz zakladnice znanja vseh generacij pred nami in zdaj zanamcem puščamo to zakladnico še večjo in mogočnejšo.

A hkrati se sprašujemo: zdaj pri vsem tem znanju, ki ga naša civilizacija premore, le redkokdo med nami pozna nočno nebo? Zakaj smo sami sebi s pretirano nočno raszvetljavo zastrli pogled na nebo, ki je našim prednikom toliko pomenilo?

Vloga astronomskih društev v tej novi dobi je ponovno približati očitne in manj očitne pojave na nočnem nebu čim širšemu krogu ljudi, da bi se ne izgubil spomin na našo lastno zgodovino.

Klemen Blokar, predsednik Astronomskega društva Vega, panelist na letošnji Eko konferenci