Začetki prve stalne meteorološke postaje na ozemlju današnje Slovenije – Ljubljane – segajo v leto 1850. Šele po nekaj desetletjih se je število merilnih mest toliko povečalo, da je nastala mreža opazovalnih meteoroloških postaj. V 20. stoletju je število postaj, kjer opazovalci vsakodnevno spremljajo vreme, doseglo višek v 70. letih, proti koncu stoletja pa se je iz različnih razlogov začelo hitro zmanjševati. Kljub tehnološkemu napredku, ki je privedlo do računalnikov in samodejnih elektronskih merilnikov, opazovalec na meteorološki postaji ostaja pomemben člen v procesu od meritve do podatka za končnega uporabnika.
Kakovostni dnevniki meteoroloških opazovalcev, ki zajemajo večdesetletno obdobje, so za klimatologa neprecenljiv vir podatkov. V preteklosti smo jih prvenstveno uporabljali za izračun podnebja določenega kraja ali območja, v dobi podnebnih sprememb pa se možnosti uporabe širijo. Za prilagajanje na podnebne spremembe moramo poznati hitrost in smer podnebnih sprememb ter vremensko in podnebno spremenljivost. Do teh podatkov pridemo le s skrbno analizo in medsebojno primerjavo dolgoletnih nizov. Najprej preverimo pravilnost posameznih izmerjenih vrednosti, nato pa še njihova mesečna, sezonska ali letna povprečja. S homogenizacijo primerjamo bližnje postaje s podobnim podnebjem in v čim večji meri iz podatkov izločimo nepodnebne dejavnike, recimo selitve postaj ali spremembe okolice merilnega mesta. Pri tem je ključna zadostna gostota merilne mreže, saj iščemo podnebni signal, ki je skupen podnebnemu območju. Tako si recimo pri podnebni spremembi višine snega z gorskimi postajami ne moremo pomagati pri analizi nižinskih postaj, temperaturne razmere na Obali pa so pogosto le šibko povezane s tistimi v Prekmurju.
Šele tako prečiščeni podatki so primerni za raznovrstne analize podnebja, od trenda ogrevanja do napovedi jakosti in pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov v prihodnosti.
Gregor Vertačnik, ARSO, Urad za meteorologijo
Vse to in več boste izvedeli na tradicionalni Eko konferenci ob dnevu zemlje, 22.4.2016 ob 12.30 v dvorani Povodni mož na Gospodarskem razstavišču Ljubljana. Vabljeni!
Udeležba je brezplačna, prijava pa obvezna na konferenca@planet-zemlja.org.