Korak po koraku bližje svetovnemu ukrepanju za ublažitev podnebnih sprememb

Leto 2015 je bilo najtoplejše odkar spremljamo povprečno svetovno temperaturo in do sedaj kaže, da bo leto 2016 v svetovnem povprečju še toplejše. Zemeljsko površje je že toplejše za približno 1 stopinjo C glede na predindustrijsko dobo in ogrevanje se še nadaljuje. Podatki, ob katerih nas mora resno skrbeti. Znanstveniki in okoljevarstveniki opozarjajo na potrebo po takojšnjem učinkovitem ukrepanju za upočasnitev svetovnega ogrevanja in s tem zmanjšanje grožnje, ki jo prinašajo podnebne spremembe. Da so tudi svetovni politiki spoznali nujnost takojšnjega ukrepanja je dokazala tudi sklenitev podnebnega sporazuma v Parizu lani decembra. Sporazum je aprila na dan Zemlje na sedežu ZN podpisalo 175 držav, da pa bo sporazum začel veljati, ga mora ratificirati 55 držav, ki morajo skupaj prispevati vsaj 55 % vseh izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Za zdaj sporazum še ni veljavi, učinkovati naj bi začel leta 2020.

Kitajska zaseda prvo mesto po izpustih toplogrednih plinov, sledijo ji ZDA. Da sta se ti dve državi odločili, da ratificirata pariški podnebni sporazum, je velik korak k izpolnitvi pogojev, da bo sporazum stopil v veljavo. Čeprav to še ni dovolj, da bi sporazum začel veljati, pa je to dober zgled za ostale države, da ratificirajo sporazum, saj sta prav Kitajska in ZDA ključni državi za uspeh mednarodnih naporov za upočasnitev in omejitev globalnega segrevanja na še obvladljivi 2 stopinji C, oziroma še raje na 1,5 stopinje.

mag. Tanja Cegnar, meteorologinja in častna članica društva Planet Zemlja