V uredništvu portala planet-zemlja.org smo se odločili, da objavimo prispevek dijakinje, ki ga je pripravila za medij eko-generacija.org, saj izraža domiselnost in je po svoje tudi koristen. Prijetno branje.
Veter? Malo vetra ali veliko vetra? Ko sem se vpisala v šolo na Primorskem, nisem vedela, kaj me čaka. Pričakovala pa sem toplejše vreme in obilo sonca. Zagotovo imamo v Ajdovščini več sončnih dni kot v večini Slovenije, vendar nas pogosto prepiha tudi burja. Govorili so mi, da veter na tem koncu ni šala, jaz pa jim nisem verjela in sem se opozorilom celo smejala. Izkazalo pa se je, da res ni smešno, ko zapiha, saj je takrat otežena še hoja. Burja te med hojo včasih celo ustavi in ti vzame sapo.
Kaj je burja? To je severozahodni veter, ki nastane na zavetrni strani gorskih verig v Vipavski dolini ter se po pobočjih Gore, Čavna in Nanosa v sunkih spušča v dolino. Povezan je s prisotnostjo toplih zračnih mas v nižinah JZ Slovenije in stabilnih hladnih zračnih mas nad osrednjo Slovenijo, ki se ob gorski pregradi prelivajo v dolino. V dolgoletnem povprečju piha zmerna do močna burja tu kar 42 dni v letu. Poglavitna značilnost burje so močni sunki. Najmočnejši sunki presegajo hitrost 200 km/h, na obali pa so v povprečju za 50 km/h šibkejši. Leta 2010 je bila izmerjena rekordna hitrost vetra, ki so jo izmerili kar 301 km/h.
Veter velikokrat povzroča škodo. Na tem območju opazimo, da je gradnja prilagojena, hiše so zgrajene drugače, kot v ostalih delih Slovenije. Meni je še posebej smešno, da imajo hiše na strehah kamenje, ki obteži strešnike, saj bi jih drugače burja odnesla. Vsako leto v medijih poročajo o številnih odkritih strehah, predvsem tistih, kritih s pločevino. Tudi rastlinje se je prilagodilo na vetrovne razmere, drevesa rastejo postrani, imajo burji prilagojen koreninski sistem, nemalokrat močna burja lomi veje ali celo drevesa. Burja v dolini povzroča, da se tla dodatno sušijo, kar v poletnih mesecih povzroča veliko sušo. Burja namreč prinaša suho vreme. Pogosto se zgodi, da na Vipavskem sije sonce, medtem ko je v drugih delih Slovenije megleno ali oblačno.
V zgodovini je burja odločila bitko pri Mrzli reki med vojskama rimskega cesarja Teodozija in njegovega nasprotnika Evgenija. Burja je namreč obračala puščice v prid Teodozija.
V današnjem času pa nam burja spodnaša tla pod nogami, prenaša odpadke, lomi veje, odnaša rodovitno zemljo in še marsikaj. Odpadke opazimo po drevesih, grmovju, električnih drogovih, vogalih hiš, potokih, itd. Nekatere komunalni delavci očistijo, veliko pa jih ostane nam v poduk in svarilo.
Ko sem v prvem letniku občutila ta veter, sem mislila, da mu ne bom kos. Po določenem času pa se nanj navadiš in vetra skoraj ne opaziš, če te ne opozori z glasnim žvižganjem. Zunaj je v dneh burje lahko zelo nevarno (razni leteči predmeti), pa tudi obleči se ne moreš tako, da te ne bi zeblo, saj te vedno prepiha. Tudi občutek mraza, ki ga povzroči mrzla burja, je zelo surov. Človek občuti pri 0°C in burji zgolj 30 kilometrov na uro tak mraz, kot bi bilo približno –10°C, če pa burja zapiha pri isti temperaturi s 60 kilometri na uro, občutimo že –16°C.
Življenje v dolini se je popolnoma prilagodilo temu fenomenu. Ljudje so se na burjo navadili in jo v deževnih in meglenih dneh komaj čakajo. Zrak je takrat bolj svež. Prileže pa se tudi poleti, ko vsaj malo ohladi razgreto ozračje. Klasično lestvico za merjenje moči vetra so v Vipavski dolini nekoliko prilagodili in malo za šalo, malo za res, izgleda tako:
glih de dhne : do 50 km/h
diha : 50 – 70 km/h
mlčk ulejče : 70 – 90 km/h
ulejče : 90 – 100 km/h
vejtrč : 100 – 120 km/h
nej hudga : 120 – 150 km/h
piha : 150 – 200 km/h.
Avtorica prispevka: Neža Dolenc, 2. letnik Predšolska vzgoja, (Dijaški dom SŠ Veno Pilon Ajdovščina).
Avtorica slik: Ingrid Pavšič, 2. letnik Predšolska vzgoja, Dijaški dom SŠ Veno Pilon Ajdovščina).
