V Sloveniji se je v zadnjih desetletjih temperatura zvišala za okoli 1,5 stopinje, prav tako so vse pogostejši vročinski vali, kakršnim smo bili priča tudi v letošnjem poletju. Kakšna je ocena stroškov v gospodarstvu, nam je zaupala Janja Leban, vodja Službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije.

»Dejstvo je, da se spreminjajo delovni in bivalni pogoji. Spremenjeni podnebni pogoji, vročinski vali, suše… vplivajo na posamezne dejavnosti, še zlasti na kmetijstvo, oskrbo z vodo, zdravstvo… pa tudi na druge dejavnosti. Vplivajo tudi na večjo porabo električne energije, vendar so ti stroški neprimerljivi s škodami, ki nastajajo npr. v kmetijstvu. Stroške, ki so s tem povezani, je zelo težko ocenjevati, predvsem si je treba prizadevati za omilitev teh pojavov in hkrati se moramo temu tudi prilagajati.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Pogovarjali smo se s članom Evropskega parlamenta Philippom Juvinom, ki nam je razložil in pojasnil vsebino direktive Evropske komisije o podeljevanju koncesij ter nam osvetlil ozadja napačnih informacij, predstavljenih v javnosti.

»Veliko ljudi meni, da ta direktiva vodi v privatizacijo javnih storitev ali javnih virov, vendar to sploh ni njeno bistvo. Podeljevanje koncesij ni privatizacija, saj viri ostajajo v javni lasti. Namenjena je formalni ureditvi vseh javnih storitev, ki se opravljajo na podlagi koncesij in ne samo pri upravljanju z vodooskrbo.«

Koncesija pomeni zgolj, da se oblasti odločijo, da na podlagi vnaprej določenih pogojev za omejen čas prepustijo opravljanje neke storitve najboljšemu ponudniku. »Prav lokalne ali državne oblasti pa so tudi najbolj odgovorne, da pripravijo take razpisne pogoje, da koncesionar ne more privatizirati področja, ki ga dobi v koncesijsko upravljanje,« je še poudaril Juvin.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je za akcijo, v kateri se številni ljudje iz celega sveta zavežejo eni aktivnosti, hkrati pa izzovejo tudi druge, da naredijo nekaj konkretnega za rešitev naših globalnih okoljskih težav, že posnel svoj izziv.

V njem obljublja, da bo pel pred 1000 ljudmi, če se bo enako število ljudi za en teden odpovedalo avtomobilu.

Njegov posnetek si lahko pogledate tukaj.

Vir: bodieko.si

Tokrat sem se pogovarjala s švedsko glasbenico Ido Meidell Blylod, ki je strune violine spoznala že pri rosnih petih letih in počasi obveznost razvila v strast. Med drugim sva se dotaknili tudi tematike onesnaževanja in kako ona gleda na glasbo kot onesnaževalko.

»Menim, da glasba precej onesnažuje, saj je ves čas okoli nas. Sedaj, ko sediva v tej kavarni, je v ozadju glasba in nenehno govorjenje. Kot da bi se nekako prifiltrirala skozi. (smeh) Zato mislim, da je glasba sama tudi neka vrsta onesnaževanja,« je povedala Ida Meidell Blylod.

Ker Švedska velja za ekološko ozaveščeno državo, me je zanimalo, kaj meni o Sloveniji. »Svoje vtise lahko strnem le glede na ljudi, ki sem jih spoznala tukaj. Ti se zelo dobro zavedajo problemov. Lahko rečem, da ne opažam ekstremnih razlik, bolj ali manj je stanje isto,« je zaključila glasbenica.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.