Rezultati državnega tekmovanja za Zeleno pero 2020

V nadaljevanju objavljamo rezultate državnega tekmovanja za Zeleno pero 2020. Do enodnevne zamude ri objavi je prišlo zaradi napake ne Telekomovem omrežju in predvsem njenega dolgotrajnega odpravljanja. Od nekaterih zavodov še nismo prejeli podatkov o imenih in priimkih učencev ali dijakov, zato jih objavljamo s šiframi, ali naslovi del tam kjer je to edini podatek. 

Društvo Planet Zemlja se vsem najlepše zahvaljuje za sodelovanje in potrpežljivost kljub rameram, ki so nas prisilile v prilagojeno izvedbo državnega tekmovanja. To je prineslo tudi nekaj organizacijskih in težav v komunikaciji. Upamo, da bo tekmovanje v naslednjem šolskem letu lahko potekalo v okvirih ter rokih, ki smo jih vsi vajeni iz preteklih let. 

OSNOVNE ŠOLE

6. IN 7. RAZRED:

OŠ Domžale

  • Špela Božič – 77,5
  • Rok Felicijan – 79,5
  • Mia Štular – 72,5

OŠ Kuzma:

  • Mark Abel Sijanta – 71,5

OŠ Žiri:

  • Nejc Novak – 74,5
  • Alja Deronja – 71,0
  • Izadora Kopač – 51,0
  • Nina Bogataj – 58,0

OŠ Marjana Jemca Radeče:

  • Zala Podlesnik – 73,0
  • Ema Zahrastnik – 72,5

OŠ Miklavž na Dravskem polju:

  • Zala Silič – 75,5

 

8. IN 9. RAZRED

OŠ Turnišče:

  • Ella Litrop – 79,0
  • Ana Katarina Kociper – 73,5

OŠ Miklavž na Dravskem polju:

  • Veronika Beranič Ferk – 78,0
  • Tia Kunstič – 80,5
  • Nika Žnidarič – 77,0
  • Klara Sprinčnik – 79,5
  • Vanesa Muršec – 79,0
  • Jakob Kršljin Stojič – 82,5
  • Matija Petek – 78,0
  • Ana Smiljan – 80,5

OŠ Rada Dobiča Limbuš:

  • Lana Boršič – 87,0
  • Kaja Fidler Jurič – 78,5
  • Nika Vecl – 82,5

OŠ Trbovlje:

  • JT200517 – 86,5
  • TZ186433 – 90,0

OŠ Sostro:

  • Anže Cencelj – 76,5
  • Klavdija Miklavec – 85,5
  • Zala Sešek – 91,0
  • Peter Puškarič – 86,5

OŠ Kuzma:

  • Jure Matiš – 77,5
  • Luka Fillip – 75,5
  • Maja Recek – 75,0
  • Nino Gubič – 75,5

OŠ Žiri:

  • Rebeka Cankar – 90,0

OŠ Domžale:

  • Lana Kovačič – 76,5
  • Marko Šalamun – 78,0
  • Jure Štular – 76,5

OŠ Marjana Nemca Radeče:

  • Nea Zagorc – 86,5
  • Eva Senica – 84,0
  • Ana Marija Vintar – 88,0
  • Rubi Gala Nikolič – 82,0
  • Zoja Kalin – 80,5

 

  • Iva Vasle – 80,0

SREDNJE ŠOLE

1. IN 2. LETNIK

Gimnazija Kranj:

  • Gaja Bumbar – 75,5
  • Ana Šmid – 70
  • Meta Frelih – 69,5
  • Brina Stepanovič – 77,5

ŠC Ptuj, Ekonomska šola:

  • Janja Topolnjak – 83,0
  • Maša Janžekovič – 73,0
  • Jure Bezjak – 70,5
  • Luka Caf – 73,0

3. IN 4. LETNIK

Gimnazija Kranj:

  • Tina Urh – 86,5
  • Ana Rogač, Vito Krajnik – 75,5
  • Lana Kejžar – 83,5
  • Ema Grmek – 80
  • Vida Babič, Klara Babič – 88,5
  • Tjaša Sušnik – 92,0

Škofijska klasična Gimnazija Ljubljana:

  • Anamarija Drnovšek – 90,0

SGGOŠ:

  • 0303 – 82,5
  • 7777 – 82,0
  • 1234 – 80,0
  • 1941 – 72,5

 

  • Tina Turk, Ema Omahen – 73,0
  • Gozd niso samo drevesa – 87,0

»Počitnikujmo doma«

Turizem je največja gospodarska panoga na svetu, a temu primerno tudi veliko onesnažuje.

Predsednik društva mladih v turizmu Mitja Lavtar nam je ob tem povedal: »Tu gre predvsem za onesnaževanje, povzročeno s transferji. Po teoriji naj bi tam, kamor greš kot turist, ustvaril več smeti in porabil več vode kot doma.«

Čeprav je izrazil dvom po morebitnem izboljšanju stanja, pa je za konec vseeno dodal: »Pozdravljam vse trajnostno naravnane turistične iniciative in pa predvsem, dragi Slovenci, počitnikovanje v domovini.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Danes je svetovni dan okolja

rj1Dr. Romana Jordan je ob današnjem Svetovnem dnevu okolja dejala: “V teh težkih političnih in gospodarskih razmerah je odgovorna skrb za okolje toliko bolj pomembna, saj le upoštevanje pravil trajnostnega razvoja pomeni vzdržen razvoj.

V svetu, kjer je gonilna sila ustvarjanja želja po gospodarski rasti, moramo poskrbeti, da bodo ljudje živeli v zdravem okolju, kjer bodo lahko razvijali svoje potenciale in se počutili varne. V današnjih razmerah nas ta cilj postavlja pred velike izzive tudi na področju konkurenčnosti in socialne varnosti, saj ima EU zelo visoke okoljske standarde.

Vse to torej pomeni, da moramo skrb za okolje razumeti kot razvoj v sožitju z naravo. S spodbujanjem inovativnosti lahko kot družba izkoristimo mnogo poslovnih priložnosti, tako na primer pri odgovornem ravnanju z viri, pri recikliranju in ponovni uporabi odpadkov, kot tudi pri učinkovitem ravnanju z vodo in energijo, pri zniževanju izpustov toplogrednih plinov, uporabi domačih naravnih virov. To bo tudi vodilo programov, ki jih oblikujemo za naslednji veèletni evropski proraèun 2014-2020.

Kljub kriznim razmeram, ki so močno prizadele evropsko gospodarstvo, skrb za zdravo okolje ostaja pomemben gradnik evropskih politik. Trajnostni razvoj je smer Evropske unije in morala bi biti tudi smer Slovenije.”

Anže Kopitar o dobrodelnosti in reciklaži

kopitar11Slovenski hokejist, ki poleg športnega udejstvovanja pripravlja tudi različne dobrodelne projekte, med drugim tudi za socialno ogrožene otroke, nam je v pogovoru zaupal, da se je ideja rodila iz želje nekomu pomagati.

»Velikokrat sem že pomislil na to, da bi pomagal in komu bi lahko pomagal. Menim, da je trenutno najboljše pomagati najmlajšim, saj se vsi zavedamo, da na mladih svet stoji. Tako da, če jim omogočiš kakšno izobrazbo ali počitnice več, mislim, da so zares hvaležna publika.« Vprašali smo ga tudi, ali je v profesionalnem hokeju opaziti zasuk k varstvu okolja, recimo na nivoju NHL ali pa, recimo, klubov, na kar je povedal, da reciklirajo vse plastenke, iz katerih pijejo vodo v času treningov.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Tjaša Kokalj navdušena nad samostojno izdelavo dodatkov

tkČastna članica društva Planet Zemlja Tjaša Kokalj je v pogovoru za spletni portal www.razglej.se izrazila svojo skrb za okolje in na vprašanje, če si je kdaj že kakšen kos oblačila izdelala sama, povedala, da zaenkrat še ne.

»Je pa Do it yourself (Naredi si sam) moja nova obsesija, tako da je čisto možno, da kmalu pade tudi kakšna obleka iz zanimivega materiala ali pa torbica,« je še dodala Tjaša.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Peterle o škodljivih posledicah kajenja

peterleKajenje velja za okolju neprijazno navado, saj se cigaretni ogorki razgrajujejo kar precej časa, škodljivo pa je tudi za zdravje.

Evropski poslanec Lojze Peterle je v torek v Evropskem parlamentu kot predsednik poslanske skupine v boju proti raku sogostil prvo v nizu razprav o novi direktivi o tobačnih izdelkih.

Peterle je na konferenci poudaril, da imamo že 50 let jasne dokaze, da je uporaba tobaka smrtna, kajenje pa še vedno prevladuje v mnogih državah po celotni EZ. “Predlagana direktiva o tobačnih izdelkih dokazuje zavezanost Evropske zveze (EZ) k obvladovanju raka ter dopolnjuje niz preventivnih ukrepov v okviru Evropskega partnerstva za boj proti raku, vendar pa moramo zagotoviti, da se dobro oblikovan predlog direktive pod težo različnih pritiskov nikakor ne omili”, je poudaril Peterle.

Tobak je glavni, a preprečljiv dejavnik tveganja za raka ter bolezni srca in ožilja. Pojavnost raka in srčnih bolezni med kadilci je tako že dosegla pandemične razsežnosti, kajenje pa je neusmiljen sovražnik, saj v EZ zaradi njega vsako leto umre več ljudi kot za posledicami avtomobilskih nesreč, zdravil ali umorov.

Več si lahko preberete tukaj.