Bioplinarne veljajo povsod v razviti Evropi kot primeri dobre prakse zmanjševanja obremenjevanja okolja. S pomočjo bioplinarn, še posebej tistih, ki so primerno umeščene v prostor, se namreč bistveno zmanjšuje količina bioloških odpadkov, ki bi sicer ob nekontroliranem razpadanju odloženi nekje v naravi lahko obremenili okolje z emisijami toplogrednih plinov, s smradnimi emisijami in s pronicanjem škodljivih snovi v tla ter s tem potencialno ogrožali podtalnico.

Pri predelavi organskih odpadkov v bioplin nastane kot stranski produkt tekoči kompost oziroma strokovno presnovni produkt, ki je odlično biološko gnojilo, saj ima številne prednosti tako pred umetnimi gnojili kot pred naravno gnojevko. V tekoči obliki vsebuje med 2 in 3 % suhe snovi, v kateri je 40 do 50 % organske snovi.

Suha snov vsebuje hranilne snovi kot so dušik, fosfor, kalij, magnezij, kalcij, ki jih rastline potrebujejo za normalno rast. Kmetje omenjene snovi na svojih kmetijskih zemljiščih sicer najpogosteje nadomeščajo z umetnimi gnojili.

Foto: Biofutura