Planet Zemlja

Živimo v prekrasni deželi, ki nam vsakodnevno streže z obilico vode. Pri tem se pogosto ne zavedamo, da živimo na koščku Zemlje, ki nas razvaja s tem, da o žeji ne razmišljamo. Ker je voda vedno na dosegu. Vedno jo je dovolj in povsod nas obkroža. Človek, ki mora dnevno zaužiti vsaj dva litra življenjske tekočine, marsikdaj pozabi, da je le nekaj odstotkov vse vode na zemlji pitne.
Znanstveniki Evropske vesoljske agencije (ESA) so razkrili 3D slike Marsa, točneje območja Reull Vallis, ki prikazujejo 1.500 kilometrov dolgo strugo, ki jo je nekoč izdolbla tekoča voda.

Reka je bila v svojih časih velikanska. Podatki kažejo, da je bila na nekaterih predelih široka tudi do 7 kilometrov ter globoka do 300 metrov. Imela je tudi veliko manjših pritokov.

Pokrajina, vidna na fotografijah, se ne razlikuje mnogo od tiste na Zemlji, poudarjajo znanstveniki. Slednji na podlagi meritev predvidevajo, da je reka po površju Marsa tekla pred 1,8 do 3,5 milijardami let, nato pa je območje zasul ledenik. Ta je nato dolini Reull Vallis dal značilno ledeniško podobo.

Podatki, ki sta jih o Marsu doslej zbrali Evropska vesoljska agencija in Nasa tako napeljujejo na zaključek, da so na Marsu nekoč potekali podobni geološki procesi kot na Zemlji.

Vir: enaa.com
Slika: FreeDigitalPhotos.net

Društvo Planet Zemlja vas ob svetovnem dnevu turizma 27. 9. 2012 in letu trajnostne energije vabi na mednarodno konferenco: »Ekoturizem in trajnostna energija«, ki bo v prostorih Zelene dvorane Ventovarne na Masarykovi 17 v Ljubljani, s pričetkom ob 9. uri.

Turizem, kot ena najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti, postaja vedno večji onesnaževalec okolja v globalnem smislu. Sama potovanja, namestitve in infrastruktura povečujejo pritiske na okolje, zaradi porasta nizko cenovnih letalskih ponudnikov in spremembe življenjskega sloga, pa potuje vedno več ljudi. Ob svetovnem dnevu turizma je zato smiselno na novo premisliti razvoj turizma, na način, da bo ta čim bolj odgovoren do posegov v naravo in lokalno okolje, v katerem se izvaja.

Na konferenci bodo svoje izkušnje in znanje poleg strokovnjakov s področja ekologije, turizma in okoljskih označevanj v turizmu, podelili tudi ponudniki in uporabniki ekoloških turističnih storitev. V zadnjem panelu, ki bo izjemoma v angleščini, pa nam bodo nekateri tuji gostje predstavili usmeritve na področju zelenega turizma v njihovih državah. Za dodatek konferenci bo organiziran Eko bazar, na katerem se bodo s promocijskim materialom predstavili zainteresirani ponudniki turističnih storitev.
Več informacij sledi kmalu, zaenkrat pa lahko razkrijemo nekaj sogovornikov:

Dr. Svjetlan Berković, veleposlanik Hrvaške;
ProSergi Farré Salvá, namestnik španske veleposlanice v RS;f. dr. Lučka Kajfež Bogataj, nobelova nagrajenka, predstojnica oddelka agrometeorologijo na Biotehnični fakulteti
Nina Pečoler, vodja projektov pri Mednarodnem Inštitutu za turizem;
Ana Matoz Ravnik, strokovnjakinja za okoljske oznake na ARSO;
Taja Ferjančič, vodja projektov pri Alpski konvenciji, podružnica v Bolzanu;
Marko Pretner, naravovarstveni svetnik, Informacijsko središče Dom Trenta - Informacijsko izobraževalna služba Triglavskega narodnega parka, tajnik Turističnega društva Soča Trenta
Župan Idrije Bojan Sever, destinacija EDEN, Alpsko mesto 2011;
Turistična kmetija Urška, dobitnica okoljskega znaka EU marjetica;
Mag. Mojca Kleva, evroposlanka in sonaravna popotnica;

in mnogi drugi zanimivi sogovorniki.

Vabljeni!

V ponedeljek, 12. decembra, je v Centru urbane kulture Šiška v Ljubljani potekala izmenjava oblačil Zmenek z drugo obleko, ki jo je pripravilo društvo Ekologi brez meja v sodelovanju s Kinom Šiška in portalom Bodi Eko. Izmenjava oblačil spada v serijo aktivnosti projekta Tovarna dela - Tekstil, s katerimi društvo želi zapečatiti vkoreninjene predsodke pred nošenjem rabljenih oblačil v Sloveniji in preprečevati nastajanje odpadkov. Na dogodek so organizatorji povabili tudi znane Slovenke in Slovence ter jih tako postavili pred drzen okoljski izziv.

Izmenjave se je udeležilo 120 gostov, med drugim tudi Iva Krajnc in Nina Gazibara, ki so s svojim zgledom pomagali rušiti neutemeljene predsodke. Izmenjavo je moderirala Jasna Gabrič z Radia Aktual in je potekala po načelu prinesi 5 - odnesi 5, v obtoku pa so bila oblačila, obutev ter modni dodatki.

»Na izmenjavah oblačil, ki jih po Sloveniji organiziramo Ekologi brez meja, se kaže izrazit predsodek proti temu, da bi nosili rabljena oblačila. Ta nekako nosijo škrlatno znamenje pomanjkanja, ljudje jih označujemo kot razcapana ali primerna za socialno ogrožene sloje. To je velika škoda, saj se s pravo kombinacijo taisti kosi lahko pokažejo v povsem novi in sveži luči,« je razložila modna oblikovalka iz društva Ekologi brez meja Barbara Živčić in dodala: »Trudimo se, da bi tudi pri nas prišlo do miselnega preskoka - ta izmenjava je eden od kamenčkov, ki bodo dokazali, da je predsodek pred nošenjem rabljenih oblačil brezpredmeten in ga je možno premagati s pozitivnimi zgledi.«

Društvo Ekologi brez meja je vsakemu udeležencu izmenjave ob oddaji oblačil podelilo Zeleni pečat, certifikat, s katerim so tudi formalno zapečatili svoje predsodke in postali ambasadorji nošenja rabljenih oblačil. Njihova naloga odslej je predvsem širiti zavest, da so rabljena oblačila lahko kakovostna, modna, predvsem pa okoljsko odgovorna odločitev, ki je hkrati tudi izziv za človekovo domišljijo.

V stilskem kotičku sta gostujoči modni navdušenki Manja Plešnar in Jana Koteska s portala Fashion.si udeležencem pomagali pri izbiri barv in kombinacij iz množice oblačil in modnih dodatkov, ter tako ustvarjali nove, sveže zgodbe. Dekleti sicer na fashion.si v rubriki Stilago - sanjski stilist vsak teden s kratkimi videonasveti prikazujeta, kako se obleči za različne priložnosti.

»Za 1 tipično 200-gramsko majico iz bombaža porabimo več kot 2.700 litrov vode in 8 kilovatnih ur elektrike, vzgoja bombaža je vezana na ogromno porabo pesticidov, poleg tega pa v nepravičnih delovnih razmerjih za to dela ogromno otrok. To so dejstva, zaradi katerih z Manjo podpirava take projekte in predvsem nošenje rabljenih oblačil,« je povedala sodelavka fashion.si Jana Koteska.

V dveh urah so gostje na izmenjavo prinesli okoli 150 kilogramov oblačil, modnih dodatkov in obutve: 91 dolgih in kratkih majic, 68 puloverjev, 67 parov hlač, 30 srajc, 22 kril, 17 oblek, 11 kosov modnih dodatkov, 6 plaščev, 13 šalov, 10 jaken, 9 parov čevljev, 8 kap, 7 torbic, 2 korzeta in 1 kopalke. Na ta način so uspeli ohraniti 900.000 litrov vode, 6000 kWh električne energije in 1,5 kilograma pesticidov. Oblačila so ponovno vrnili v obtok in jim podaljšali življenjsko dobo.

Vir: ebm.si/oj/

Dne 24.11.2011 se je v atraktivni rezidenci veleposlanika Kraljevine Nizozemske, ki v Kosezah,v svoji zasnovi izraža tipični nizozemski odnos do prostora in družbe ter obenem upošteva način bivanja veleposlanika, zgodila predstavitev 18. Bazarja Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA, ki bo jutri potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Organizatorke pa so letos tudi prvič prispevale k varovanju okolja, saj bodo po 18 letih letos prvič uporabljale papirnate vrečke za nakupe obiskovalcev. Vsa leta so to počele v plastičnih vrečkah, letos pa jim je ta doprinos k okolju pomagal doseči glavni pokrovitelj dogodka iz Slovenije, podjetje Papiroti.

Gostiteljica Aleid Douma, sicer soproga in predsednica združenja, je skupaj z nekaterimi članicami pripravila prijeten sprejem, kjer je bilo govora o nastanku in delovanju združenja, njihovih aktivnih projektih in o prihajajoječem 18. Mednarodnem dobrodelnem SILA BAZAR-ju, ki se bo zgodil v soboto 26.11.2011. Med aktivnimi projekti je bila med drugim omenjena internacionalna kuharska knjiga v kateri so združeni recepti, ki so jih prispevale članice združenja. Vodja stikov z javnostmi in urednica kuharske knjige gospa Doroteja Omahen je povedala, da je to že druga izdaja, saj je bila prejšnja zaradi velikega zanimanja razprodana. Članice združenja so zelo ponosne na to, da lahko pomagajo ljudem na robu družbe in da so na prejšnjih bazarjih uspele zbrati že več kot 1 milijon evrov, ter v prejšnjih letih celo prekosile mednarodni dobrodelni bazar, ki ga organizirajo ženske v New Yorku. Letošnje leto želijo zbran izkupiček nameniti pomoči potrebnim po vsej Sloveniji, med drugim Društvu materina dušica Pilštanj, Sekciji za Downov sindrom pri Zvezi Sožitje, Kriznemu centru za otroke v Grosuplju, Sončku - društvu za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine, Zavodu za gluhe in naglušne, Zavodu za usposabljanje Janez Levec in nekaterim posameznikom.

Pločevina večini predstavlja odpadni material, ki se ga želimo čim prej znebiti. Iznajdljivi okoljevarstveniki s čutom za umetnost in kreativnost pa nas vedno znova presenetijo z reciklažo odpadnih kosov, ki jih spremenijo v uporabne predmete.

Na natečaju za zasnovo in izvedbo ptičje hišice, ki poteka na socialnem omrežju Facebook, je ena izmed tekmovalk predstavila svojo ptičjo hišico AL/inox, ki je enostavna in predvsem funkcionalna rešitev krmilnice za ptičke. Tako lahko kos pločevine polepša izgled naše okolice, hkrati pa pticam olajša preživetje mrzle zime.

Hišica je izdelana iz enega kosa pločevine, v končno obliko obdelanega s krivljenjem - dodani so le očesni vijaki za obešanje. Za lepši, bolj barvit in unikaten videz ptičjo hišico lahko tudi pobarvamo in ji natisnemo ime ali hišno številko. Oblika ptičje hišice je primerna tako za obešanje kot za pritrditev na vertikalno podlago (steno, drevo itd.), predvsem pa je pomembno, da zaradi odprtosti in obenem zaščite nudi udobno krmilnico vsem vrstam ptic.

Za hišico lahko glasujete na socialnem omrežju Facebook.

Pred kratkim je marsikdo prejel elektronsko sporočilo, ki je uporabnike ustekleničene vode opozarjalo, da je na dnu plastenke odtisnjeno sporočilo o škodljivosti uporabljenega embalažnega materiala za zdravje v obliki trikotnika s številko v sredini. To ne drži, saj znak ni namenjen označevanju tega, kako (ne)zdrava je plastenka, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje ni prostor.

Gre namreč za oznako s področja ravnanja z odpadno embalažo. Ta oznaka je namenjena osebam, ki odpadno embalažo zbirajo, razvrščajo in predelujejo, za lažje prepoznavanje in razvrščanje odpadne embalaže po materialih. Označevanje embalažnega materiala na embalaži s strani proizvajalca ali embalerja je prostovoljno. V primeru, da se odloči za takšno označevanje, pa mora upoštevati Odločbo Komisije 97/129/ES o določitvi sistema prepoznavanja embalažnih materialov, ki je dostopna tudi na spletni povezavi:
eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do.
Iz odločbe je razvidno, da se številke za označevanje ujemajo s številkami iz omenjenega elektronskega sporočila. Številke iz odločbe niso v nikakršni povezavi z nevarnimi lastnostmi posameznega embalažnega materiala. Člen 8(2) Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži namreč določa, da je za prepoznavanje in razvrščanje v zadevni gospodarski panogi na embalaži navedena vrsta uporabljenega embalažnega materiala. Tako je omogočeno lažje zbiranje, ponovna uporaba in predelava, vključno z recikliranjem. Tako je to elektronsko sporočilo samo še en primer, kako se brez preverjanja verodostojnosti “kopirajo” informacije, dostopne na spletu, dodajajo na ministrstvu.
Vir: http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12118/8186/