Planet Zemlja

Planinski dom na Planini Vogar je bil v soboto še bolj zelen, kot je v navadi za to priljubljeno bohinjsko izletniško točko. Preplavili in zavzeli so ga namreč Zlatorogovi planinci.

V letošnjem letu družbeno-odgovorna nota »Zlatorogove transverzale ponosa - Gremo v hribe« ostaja: v imenu vsakega planinca, ki se bo na dan Zlatorogovega dogodka vpisal v častno vpisno knjigo, bo Pivovarna Laško donirala en evro za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva.

Deveti cilj privržencev akcije Gremo v hribe, ki letos že drugič zapored poteka v sklopu Zlatorogove transverzale ponosa, je bil Vogar, natančneje Kosijev dom. Po dobrem mesecu »počitka« se je na tej priljubljeni bohinjski izletniški točki zbralo kar 446 planincev, ki so se v častno Zlatorogovo vpisno knjigo pričeli vpisovati že od zgodnje sedme ure dalje.

Člani planinskega društva Železničar Ljubljana, ki upravlja s Kosijevim domom, so se zopet izkazali za dobrovoljne in prisrčne gostitelje, medtem ko je njihova poveljnica Marija Sever tokrat zavihtela tudi kuhalnico in poskrbela za najslastnejše dobrote, ki jih lahko sanjate v najbolj predrznih kulinaričnih planinskih sanjah.

Odvečne kalorije so planinci pokurili med številnimi nagradnimi družabnimi igrami: skakali so v žakljih, ciljali obročke, zabijali žeblje, podirali piramide in še več. Prijetno utrujeni so se v pozno popoldanskih urah odpravili proti domu, nekateri kar s padalom.

Prihodnjo soboto, 27. avgusta, se Zlatorogova transverzala nadaljuje pri Poštarskem domu pod Uršljo goro na Koroškem.

Namen 7. Dne delfinov, ki ga danes na Tartinijevem trgu v Piranu prireja Društvo Morigenos, je opozoriti na prisotnost delfinov v slovenskem morju in na pomen varstva celotnega morskega okolja.

Stalna populacija delfinov, ki pripadajo vrsti velika pliskavka (Tursiops truncatus), ima svoj življenjski prostor tudi v slovenskem morju. Delfini se pri nas prehranjujejo, vzgajajo mladičke, počivajo in družijo.

Delfini veljajo za naravne pokazatelje stanja okolja. Ker so na vrhu prehranjevalne verige in živijo relativno dolgo (40 let ali več), lahko preko opazovanja delfinov posredno opazujemo dogajanje v celotnem morskem ekosistemu. Zaščititi je torej potrebno celotni morski ekosistem in ne le delfinov.

Velika pliskavka je vrsta, ki v svetovnem merilu ni ogrožena, ogrožene pa so mnoge lokalne populacije. V Sredozemlju jo najbolj ogrožajo pomanjkanje hrane zaradi prekomernega ribolova, zapletanje v ribiške mreže, zastrupljenost zaradi onesnaženja in gost pomorski promet, ki vznemirja delfine predvsem v poletnih mesecih.

Za veliko pliskavko so države članice EU po Direktivi o habitatih dolžne zagotavljati ustrezen življenjski prostor z opredelitvijo območja Natura 2000. V času vključevanja v EU Slovenija še ni imela na razpolago dovolj podatkov, da bi za pliskavke določila to območje, pa tudi Evropska komisija še ni imela podrobneje določenega načina opredeljevanja morskih območij. Junija 2010 pa je Evropska komisija skupaj z državami članicami sredozemskega območja sprejela sklep, da Slovenija in Italija v severnem delu Jadranskega morja zagotovita ustrezna območja Natura 2000 za zagotavljanje ugodnega stanja pliskavk. V pripravi je strokovni predlog, ki bo predvidoma upoštevan pri prvi spremembi Uredbe o območjih Natura 2000.

Vir: www.morigenos.org.

Telesna aktivnost je toplo pripročljiva, a vse prevečkrat jo zaradi napačnih predstav o njeni dolžini zanemarjamo. Kot izgovor uporabljamo pomanjkanje prostega časa, a vendar so raziskovalci iz Tajvana navedli, naj bi samo petnajst minut vadbe dnevno odločilno pripomoglo k boljši kvaliteti življenja in naj bi prav tako podaljšalo življenjsko dobo posameznika.

Študija je pokazala, da lahko petnajst minut vadbe na dan za kar tri leta podaljša življenjsko dobo posameznika, medtem ko se nevarnost smrti zmanjša za 14 odstotkov.

Petnajst minut vadbe dnevno je polovica tega, kar priporočajo britanski znanstveniki, ki so v eni izmed predhodnih študij dokazali, da lahko šest ur ali več ležanja na kavču pred televizorjem in uživanje nezdrave hrane za kar pet let skrajša življenjsko dobo posameznika.

Strokovnjaki iz Tajvana poudarjajo, da imajo britanski izsledki precejšnjo težo in ljudem nikakor ne svetujejo zmanjšati svoje telesne aktivnosti, pri tem pa poudarjajo, da je petnajst minut vadbe minimalno, kar lahko človek naredi za svoje telo in zdravje.

Povzeto po: svarog.org

V okviru akcije Gremo v hribe, s katero želi Pivovarna Laško svojo najprepoznavnejšo blagovno znamko - Zlatorog - povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami, z aktivnim preživljanjem prostega časa in prijetnim druženjem, bo jutri potekal že deveti pohod. Cilj sobotnega vzpona bo Kosijev dom na Vogarju.

Akcija Gremo v hribe nosi tudi dobrodelno noto, saj bo Pivovarna Laško za vsakega pohodnika, ki se bo vpisal v spominsko knjigo, slovenskim planinskim društvom podarila sredstva za obnovo in vzdrževanje planinskih poti.

Druženje bo potekalo jutri, planince pa pričakujejo na cilju na Kosijevem domu na Vogarju od 8. ure dalje.

Pohodnike na vrhu čakajo pester zabavni program, dobra hrana in pijača, smeh, ples ter družabne igre vse tja do 18. ure. Vse družabne igre bodo hkrati nagradne, saj bo Pivovarna Laško udeležence razvajala s svojimi praktičnimi darili.

Ločeno zbiranje odpadkov nam mnogokrat povzroča preglavice, saj se v vsakdanjih opravkih pojavi množica odpadkov, za katere smo v resnih dvomih o njihovem pravilnem odlaganju. A po besedah Valterja Nemca iz Snage naj bi bila najpogostejša napaka, da ljudje odpadkov sploh ne ločujejo.

Po podatkih časnika Finance Nemec tudi svetuje: »Ko ste v dvomih, vedite: kar odložite med komunalne odpadke, konča na odlagališču, in to je škoda. Če pa kaj napačno razvrstite, gre denimo vsa embalaža tako ali tako na sortirni trak in jo tam pravilno razvrstijo ljudje, ki so za to usposobljeni.«

V Financah opozarjajo tudi o škodljivosti nepravilno odloženih odpadkov. V naravi je za razgradnjo plastike potrebnih do 500 let, medtem ko liter odpadnega olja lahko onesnaži milijon litrov vode. Zavedajte pa se tudi, da so ekološki otoki namenjeni vsem in ne zgolj staanovalcem, ki živijo v bližini.

Povzeto po: Finance, 16. avgust 2011

Namen akcije Ogenj v Alpah, v kateri so moči združili CIPRA Slovenija, Triglavski narodni park in Planinska zveza Slovenije, je prižig simbolnega ognja na pohodu. K sodelovanju so povabili vse planince, ljubitelje narave, planinska društva, občine, lokalne iniciative, nevladne organizacije in vse ostale zainteresirane, s svojim prižigom pa so udeleženci podprli akcijo Ogenj v Alpah 2011 in tako pripomogli k ozaveščanju in opozarjanju na pomembnost ohranjanja narave ter na nevarnosti, ki prežijo na alpski svet. Tako so minulo soboto zagorele svečke na številnih vrhovih.

V okviru akcije je potekalo tudi odstranjevanje zarasti na Malem polju pod Vodnikovim domom na Velem polju, kjer se je zbralo okoli 25 prostovoljcev in domačinov, predstavnikov agrarne skupnosti Bohinjska Češnjica, Jereka, Podjelje, Koprivnik. Skupaj so odstranili 2,5 hektarjev zarasti ter pripomogli, da se planina ne bo zaraščala, temveč ohranjala.

Zvečer so CIPRA Slovenije, Triglavski narodni park in Planinska zveza Slovenije na srečanju pred Info središčem TNP Triglavska roža na Bledu opozorili še na največje probleme v Alpah pri nas. Direktor Triglavskega narodnega parka mag. Martin Šolar je spregovoril o gospodarjenju z gozdovi in množičnih prireditvah v gorskem svetu, škodljivosti le-teh za naravno okolje. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Tomše je v imenu Planinske zveze Slovenije posebej opozoril na nedovoljene in nekontrolirane vožnje z vozili v naravi ter na pripravljen predlog novega Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, torej v občutljivih ekosistemih, kjer hrup in vožnja povzročata nemir in vznemirjenje pri živalih in rastlinah, tudi prenekaterih redkih in ogroženih vrstah. Posebno zanje so vsakršen nemir, hrup, nevarnost razlitja olj in goriv itd. izredno škodljivi in nevarni ter lahko tudi neposredno usodni.