Archive for the ‘Zgledi vlečejo’ Category

6 junij

Sobotno dopoldne preživite v naravi

hoja Sobotno dopoldne preživite v naraviV soboto se nadaljuje Zlatorogova transverzala ponosa, vsi ljubitelji osvajanja vrhov pa se bodo srečali pri Domu na Mirni gori.

Pred davnimi časi je bila Mirna gora vse prej kot mirna. Na njej je namreč bival hudoben zmaj. Namesto ognja je bruhal zlovešče oblake, iz katerih se je stresala toča in uničevala pridelek belokranjskih kmetov. Ti so se po pomoč zatekli k svetemu Frančišku in na gori, tik nad zmajevo votlino, sezidali cerkev. Zmaj je čudežno izginil, še danes ga ni, gore pa se je prijelo ime Mirna gora. Globoka spokojnost, ki prežema gozdove najvišje točke Bele krajine, planincu nudi zvrhano mero odklopa od vsakodnevnega vrveža, oči pa boža razgled, ki ob lepemu vremenu sega vse do Zagreba. Planinski dom stoji le lučaj pod vrhom Mirne gore na jugovzhodnem območju Kočevskega roga ob ostankih cerkvice sv. Frančiška. Zvonik cerkvice je danes preurejen v razgledni stolp.

Pivovarna Laško želi z akcijo Gremo v hribe svojo najbolj prepoznavno znamko – Zlatoroga – povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami ter združiti aktivno preživljanje prostega časa v naravi z dobro družbo in zabavo.

Prav tako se nadaljuje dobrodelna nota akcije, s katero Pivovarna Laško za vsakega pohodnika, ki se na dan dogodka vpiše v planinsko knjigo, nameni 1 evro za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva.

5 junij

V Bruslju se je pričel 13. zeleni teden

park V Bruslju se je pričel 13. zeleni tedenVčeraj se je v Bruslju začel 13. zeleni teden – največja konferenca o evropski okoljski politiki, ki je letos s sloganom Čistejši zrak za vse posvečena kakovosti zraka.

Na tridnevnih razpravah o vprašanjih, povezanih z zrakom, bo sodelovalo okoli 3.000 udeležencev. Deležniki, nevladne organizacije, predstavniki vlad in uradniki EU bodo iskali rešitve, ki bi preprečile onesnaževanje zraka. Razpravljali bodo denimo o tem, kako zaščititi kakovost zraka ob vse močnejši industrijski proizvodnji in proizvodnji energije, naraščajočemu prometu in urbanizaciji, o uporabi fosilnih goriv in o podnebnih spremembah. Organizacije in podjetja bodo predstavili najboljše prakse na 40 razstavnih stojnicah, podeljene pa bodo tudi nagrade najboljšim projektom iz programov Life (Narava) in Life (Okolje).

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je leto 2013 razglasil za leto zraka. V tem času Evropska komisija vodi pregled politike varstva zraka, pri čemer je poudarek predvsem na kakovosti zraka, ki ga dihamo. V najgosteje naseljenih območjih v Evropski uniji kljub napredku v preteklih letih še vedno pogosto prekoračijo številne standarde kakovosti zraka, zlasti kar zadeva koncentracijo trdnih delcev v zraku, prizemnega ozona in dušikovega dioksida. Jeseni bo Komisija pripravila dopolnjeno strategijo politike EU za varstvo zraka, ki bo zajela nove in že potrjene cilje za leto 2020 in pozneje, skupaj s ključnimi pobudami in instrumenti za njihovo uresničitev.

Vir: PEK

Foto: FreeDigitalPhotos.net

13 maj

Lionsi reciklirajo in pomagajo

rabljena ocala radio1 300x199 Lionsi reciklirajo in pomagajoDobrodelna organizacija LIONS Klub TRNOVSKI ZVON Ljubljana izvaja vseslovensko akcijo zbiranja rabljenih očal. Akcija zbiranja očal za prebivalce tretjega sveta v trgovinah Hofer bo potekala vse do 24. maja 2013, podprlo pa jo je že kar nekaj znanih obrazov.

EKIPA RADIA 1 PODPRLA DOBRODELNO AKCIJO

Jana Morel, Miha Deželak in Matjaž Lovše so prejšnji teden v studiu Radia 1 podprli dobrodelno akcijo zbiranja starih očal, ki jo izvajajo slovenski Lionsi v sodelovanju z družbo Hofer.
Akcija je bila podaljšana do 24. maja, zato je še čas, da tudi sami doma po predalih poiščete rabljena korekcijska ali sončna očala, ki jih ne potrebujete več in jih tudi oddate v takšne škatle, ki jih lahko najdete v vseh Hoferjevih poslovalnicah.

Akcijo je z veseljem podprla tudi Alenka Gotar, ki je svoja rabljena očala v škatlo odložila v Hoferju v Domžalah.

Več o akciji lahko preberete na http://www.recikliraj-ocala.si/

20 april

Četrta Eko konferenca že tik pred vrati

Levoda Četrta Eko konferenca že tik pred vratitošnje mednarodno leto voda bomo ob robu Svetovnega dne Zemlje obeležili s četrto Eko konferenco, ki bo 23. aprila od 9.30 dalje potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, rdeča nit petih razprav pa se bo vila ravno okrog osnovne dobrine – vode.

Zaradi nezadostnega dostopa do čiste vode in sanitarnih storitev ter slabe higienske prakse vsako leto umre več kot 2,5 milijona otrok, zato bomo pozornost namenili nagovoru Klemena Miheliča, ki je skupaj s Tomom Križnarjem raziskoval razmere v Darfurju in tudi ustanovil Zavod H.O.P.E. Navedeni problem pomanjkanja in načrtnega zastrupljanja vode pa je Miheliča tudi spodbudil, da je pričel s projektom zbiranja sredstev za vrtalno napravo za iskanje vode v Darfurju.

Cilj letošnje Eko konference je dokazati odvisnost vode z zdravjem, gospodarstvom, kmetijstvom, podnebnimi spremembami in ostalimi energenti.

Dogodek bo spremljal tudi Eko bazar, kjer se bodo predstavljale slovenske nevladne organizacije in druge ustanove s svojimi okoljskimi projekti in izdelki, prostor pa bo zapolnilo tudi nekaj priložnostih Eko razstav z deli otrok.

15 april

Na Eko konferenci tudi Anton Komat

anton komat Na Eko konferenci tudi Anton KomatNa letošnji 4. Eko konferenci bo velik del pozornosti namenjen energentom prihodnjih generacij. Glavni energent, ki velja tudi za osnovno človekovo pravico in o katerem bo največ govora na tokratni konferenci, je voda. S tem bomo obeležili tudi letošnje mednarodno leto voda.

Eden izmed govorcev, ki bo nastopil v panelu Voda in zdravje, je pisatelj in naravovarstvenik Anton Komat.

Program 4. Eko konference si lahko v celoti pogledate tukaj.

Udeležba na Eko konferenci je brezplačna, prijava pa obvezna tukaj.

Foto: Wikipedia

8 april

Plastenkina zgodba: Slovenci smo packi

pu11 Plastenkina zgodba: Slovenci smo packiSte vedeli, da Slovenci pravilno odvržemo le približno 30 odstotkov uporabljenih plastenk? To in še mnoge zanimive podrobnosti o plastenkah in vodi, ki jo pijemo iz njih, so v tem tednu slišali zaposleni v Vrtcu Jelka s strani Ajde Jurkas, vodje blagovne znamke Zala v Pivovarni Union. Gostili so namreč projekt Plastenkina zgodba, s katerim društvo Planet Zemlja potuje po zavodih s pomočjo strokovnjakov iz Skupine Laško.

Dejstvo, da vsak Slovenec porabi povprečno 117 pitne vode na dan, bo čez leta lahko postalo zaskrbljujoče, če bodo zaloge vode usihale ali kvaliteta pitne vode v prihodnje upadala. Čez čas se bo pitne vode lahko prijel celo sloves luksuza, sploh v deželah, kjer ta priteče kar iz vodovodnega omrežja, kot to velja tudi za skoraj celotno Slovenijo. Tako je tudi v večini skandinavskih držav, kjer je posledično poraba plastenk bistveno manjša. Drugače pa je v npr. Italiji, kjer je oskrba s pitno vodo preko vodovnega omrežja slabša in je izbira plastenk nekaj vsakdanjega.

Slišali smo tudi odziv na polemike o tem, da voda v plastenkah generira veliko odpadne embalaže in se strinjali, da je vprašanje odpadne embalaže problem šele tedaj, ko ni pravilno odvržena. Dejstvo je, da če je embalaža pravilno odvržena, jo lahko ponovno uporabimo. Raziskave žal kažejo, da smo Slovenci danes sicer precej boljši v ločevanju kot smo bili leta 2009 in 2008, a še vedno slabo ločujemo oz. to počnemo nekakovostno. Podatki iz leta 2012 kažejo, da je le 36 % vseh odpadkov pravilno ločenih in odpeljanih v reciklažo.

pu1 Plastenkina zgodba: Slovenci smo packi

Proizvajalci pijač danes uporabljajo plastenke, ki so narejene tudi iz recikliranega PET. A je količina reciklata na trgu majhna, kar je posledica tudi nekakovstno ločevanje odpadne embalaže. Cena recikliranega PET materiala niha in je odvisna od kakovosti in tržnih razmer v danem časovnem obdobju. Občasno se dogaja, da cena recikliranega PET materiala tudi preseže ceno novega PET. Zato je zaveza za uporabo recikliranega PET, danes predvsem zaveza za okoljsko odgovornost.

Kljub temu je Pivovarna Union leta 2011 spremenila plastenko, zmanjšala njeno gramaturo in zmanjšala svoj CO2 odtis za 10 odstotkov. Leto kasneje, maja 2012, so v pivovarni začeli uporabljati plastenke iz 20 odstotkov recikliranega PET, s čimer so še dodatno zmanjšali vpliv na okolje, CO2 odtis so znižali na 15 % Od tu dalje pa zaradi pomanjkanja materiala (reciklata), veliko vlagajo v akcije pod imenom Plastenka za plastenko, s katerimi nagovarjajo javnost k pravilnem in tudi pogostejšem ločevanju.

Seveda pa se tudi reciklati med seboj razlikujejo. Tako se najčistejši uporablja za embaliranje živil, preostali pa za različne izdelke: stole, copate, čolne, puloverje….
Slušatelje je tudi zanimalo, koliko vode embalirajo proizvajalci v EU in izvedeli, da volumen za črpanje vode za polnjenje v EU predstavlja manj kot 0,02 % skupnih razpoložljivih virov pitne vode.
Voda namreč prihaja iz podzemnih virov, ki se ves čas obnavljajo. Ob tem so izvedeli, da se izvirska voda Zala črpa iz podzemnih virov, ki so približno 100 metrov pod površjem, od koder vodi vrtina do vodnjaka.

Izvir Zale je podtalnica, ki je v pivovarni zaščitena pred površinskimi vplivi z neprepustnimi plastmi gline. Dotoki v podtalnico pivovarne niso z dvorišča pivovarne ali iz okoliških prometnih in industrijskih površin, temveč iz manj poseljenih območij.

Vodnjak, iz katerega črpajo izvirsko vodo Zala, je grajen tako, da so izključeni vsi površinski vplivi. To pomeni, da onesnažena voda s površja ne more priti v izvirsko vodo, ki jo črpajo.

Tako vodnjaška cev kot celotna pot do polnilne linije je iz nerjavečega jekla, iz katerega v vodo ne morejo pronicati nobene snovi. Na liniji se voda brez obdelave napolni v kemijsko in mikrobiološko neoporečne plastenke, zapre, etiketira in embalira v ovoje ter zloži na palete.
Ustreznost in kakovost vode preverja več pooblaščenih laboratorijev. Voda namreč ne bi bila na policah, če ne bi bila zdravstveno ustrezna.
Slušatelje je zanimalo, koliko časa je voda lahko v plastenki, da je ta še pitna in so izvedeli, da je ta doba omejena na približno leto dni, da pa voda v plastenki, ki je npr. danes natočena, v primerjavi s tisto, ki stoji v plastenki leto dni, mnogo bolj sveža, čeprav sta pitni obe in iz zdravstevenega vidika povsem ustrezni.

Tudi podatki o nakupu plastenk v primerjavi z vodo v steklenicah so zgovorni, saj potrošnik ni pripravljen kupiti vode v steklenici ker je ta dražja, težja in povzroča precej večji ogljični odtis, če steklenica ni povratna. Potrošniki torej potrebujemo nekaj kar je praktično in temu se prilagaja proizvodnja. Udeleženci so v zvezi s tem navedli tudi nekaj pomislekov glede politike predelave odpadkov v Sloveniji in ob tem izpostavili sosednjo Hrvaško, kjer so za plastenke, tako kot za vračilo druge povratne embalaže, že pred nekaj leti uvedli kavcijo.

Spoznanje vseh udeležencev je bilo, da je vzgoja izrednega pomena, da pa lahko imamo hitro težave zaradi neenotnega barvnega označevanja zabojnikov. S tem izzivom, smo se od slušateljev v vrtcu Jelka poslovili do prihodnjega šolskega leta, ko bo Plastenkina zgodba spet začela svoje popotovanje po Sloveniji.