Planet Zemlja

Društvo Planet Zemlja je danes ob 19. uri v Marmorni dvorani na Gospodarskem razstavišču razglasilo »Planetu Zemlja prijazne občine 2011«. Priznanja so iz rok ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana prejeli župani občin Razkrižje, Vojnik in mestne občine Murska Sobota.

Gre za natečaj, ki poteka že drugo leto zapored, letos pa smo k sodelovanju povabili tudi Agencijo RS za okolje in Zavod za gozdove Slovenije. S tem smo natečaju povečali razsežnost in dodali vrednost odgovorov.

Zmagovalnim občinam je skupno izvajanje naročil za javne objekte po načelu “zelenih naročil”, prav tako pa vse tri občine s simpatijami gledajo tudi na širitev gradnje javnih objektov iz lesa.

Občina Razkrižje (kategorija do 3000 prebivalcev) se je poleg navedenega izkazala še z ekološkim osveščanjem svojih občanov preko lokalne televizije in spleta, posebno pozorost pa namenja tudi skrbi za čistejše vode. Občina Vojnik (kategorija 3.000-10.000 prebivalcev), ki je laskavi naziv v svoji kategoriji prejela že lani, je poleg ostalih sprejetih ukrepov v letošnjem letu stopila korak naprej k prijaznješemu okolju z obnovitvijo občinske stavbe v energetsko varčno poslopje, medtem ko se MO Murska Sobota (kategorija nad 10.000 prebivalcev) lahko pohvali ne le z zasaditvijo in širjenjem zelenih površin, temveč tudi s spodbujanjem svojih občanov k peš hoji, kolesarjenju, uporabljanju javnega prevoza ter vsakoletno pripravo čistilne akcije »Naša občina - čista in urejena«.

Ker gre že za drugi natečaj, ki je bil za razliko od lanskega vsebinsko usmerjen na tri področja (odpadki, gozdovi, komuniciranje - lani le v slednjega), smo z odzivom več kot zadovoljni. Tudi letos smo namreč k sodelovanju povabili vse slovenske občine, odzvala se jih je slaba četrtina, a - presenetljivo - več kot lani.

Za razliko od lanskega odziva občin so se letos prvič odzvale tudi lokalne skupnosti primorske regije, nespremenjeno pa ostaja dejstvo, da se bolje in hitreje odzivajo manjše občine.

Občine, ki so tudi prišle v ožji izbor, so: kategorija do 3.000 prebivalcev občina Hodoš in Kostanjevica na Krki; od 3.000-10.000 prebivalcev občina Trzin in Kobarid; nad 10.000 prebivalcev občina Radovljica in  Sevnica.

Vsem iskreno čestitamo.

Foto: Jon Vesel

»Obseg investicij je enormen. Samo v letošnjem letu je bilo postavljenih več kot 500 fotovoltaičnih elektrarn v Sloveniji,« je dejal Janez Kopač, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, ki se je minulo sredo udeležil Konference Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) z naslovom Sončna elektrarna - stabilna in donosna naložba, sicer spremljajoče prireditve 44. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju.

Mag. Janez Kopač tudi meni, da subvencijska shema za proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov daje odlične rezultate. »Število sončnih elektrarn se je podvojilo, moč proizvedene energije pa se je potrojila«, je povedal mag. Kopač ter dodal, da je potrebno imeti ustrezno stimulativno okolje, če želimo privabiti zasebne investitorje. »Na koncu pa sledi vprašanje, do kdaj si lahko to privoščimo. Za enkrat s tem ni težav, bo pa v prihodnje potreben razmislek,« je še povedal mag. Kopač. Po njegovih besedah bodo obnovljivi viri energije v naslednjem desetletju ključna prioriteta, »tudi zato, ker nas v to sili direktiva Evropske unije, ki zahteva do leta 2020 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov v strukturi končne rabe.«

Glede morebitnih sprememb subvencijskih shem je bila podana pobuda, da bi se odkupne oz. podporne cene spreminjale dvakrat in ne le enkrat letno. S tem bi investicije v sončne elektrarne ne bile več tako sezonske.

Andrej Špec iz Javne agencije RS za energijo je navedel, da je bilo do sedaj izdanih skoraj 1.500 deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom, od tega skoraj 1.000 za sončne elektrarne.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo

Od danes dalje sodijo ostanki hrane, trava, plevel, rože in vejevje v poseben zabojnik za biološke odpadke. Po enoletnem prehodnem obdobju je namreč danes začela veljati uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

V ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je bilo sicer že leta 2010 vključenih 114 občin in 37 od 60 izvajalcev javnih služb. V Sloveniji je bilo poleg tega leta 2009 zbranih okoli 49.600 ton biološko razgradljivih odpadkov, leta 2010 pa nekaj več kot 50.000 ton.

Napredek je bil majhen in po začetku veljavnosti uredbe bi morala biti ta količina po pričakovanjih ministrstva precej višja. Dosegla naj bi med 70.000 in 100.000 ton. Od vseh nastalih komunalnih odpadkov biološko razgradljivi predstavljajo med 36 in 37 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, ki jih je na leto okoli 800.000 ton.

Preteklo soboto je Klub študentov občine Celje priredil največji OPEN AIR dogodek »Mladi smo«, ki je skozi ves dan privabil več kot 4.500 obiskovalcev. Čez dan je bilo poskrbljeno za pester športno animacijski program, zvečer pa so za nepozabno zabavo poskrbele legende slovenske glasbene scene, Zablujena generacija, Kingston in Big Foot Mama.

Naše društvo je kot podpornik projekta poskrbel za okolju in ljudem prijaznejšo vožnjo z glasbenim vlakom, ki sta iz štajerske prestolnice in Ljubljane v Celje pripeljala mnogo glasbenih navdušencev.

Naslednji glasbeni vlak za Planet Zemlja pa bo v petek, 17. junija, odpeljal iz Maribora v Ljubljano na Praznik glasbe.

S pretiranim tuširanjem sprožamo telesu neprijetno reakcijo, saj vroča voda vpliva na delovanje maščob. »Uporaba vroče vode v kombinaciji s cenejšim milom privede do uničenja zaščitnega plašča, kar povzroča vedno večjo dovzetnost za vse kemikalije, ki prihajajo v naše telo,« nam je povedala Tatjana Kruder, univerzitetno diplomirana živilska tehnologinja.

Kot napotek naj vam razkrijemo še skrivnost naših babic, ki smo jo v današnjem času, ko imamo vsega dovolj na razpolago, potisnili nekam globoko v zavest, a je kljub temu modrost uporabna. Z eno samo kapljico mila, ki jo stisnemo na gobico za umivanje telesa, lahko učinkovito očistimo celotno telo, ob nujno potrebnem večkratnem tuširanju pa je nedvomno priporočljiva zgolj uporaba vode.

Kruderjeva je ob tem še dodala: »Ko sem bila otrok, smo se kopali in tuširali enkrat tedensko, pa zaradi tega nismo bili nič bolj bolni. Včasih ljudje niso tako močno skrbeli za higieno, s čimer so se seveda širile infekcijske bolezni, danes pa smo si nakopali drugačne bolezni. Ker enostavno živimo v preveč sterilnem okolju.«

Foto: hansgrohe-usa.com

Nekatere države članice so odlično napredovale, a za doseg cilja nastanka družbe, ki se ne le izogiba proizvodnji odpadkov, temveč te uporablja tudi kot vir, bo treba vložiti še nekaj truda.

Poročilo kaže, da se v večini držav članic nastajanje odpadkov povečuje ali v najboljšem primeru stabilizira, vendar ne dosega stopnje gospodarske rasti. Občutne razlike med državami so opazne na področju ravnanja z odpadki, saj je ponekod deponiranje skorajda izginilo, medtem ko se v nekaterih državah 90 % odpadkov še vedno zakopava na odlagališčih.

V Sloveniji se na odlagališčih še vedno odlaga skoraj 80 % odpadkov (EU povprečje je okrog 40 %), delež recikliranih odpadkov pa hitro narašča, vendar še vedno znaša le okrog 12 odstotkov.