Planet Zemlja

Društvo Planet Zemlja je danes ob 19. uri v Marmorni dvorani na Gospodarskem razstavišču razglasilo »Planetu Zemlja prijazne občine 2011«. Priznanja so iz rok ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana prejeli župani občin Razkrižje, Vojnik in mestne občine Murska Sobota.

Gre za natečaj, ki poteka že drugo leto zapored, letos pa smo k sodelovanju povabili tudi Agencijo RS za okolje in Zavod za gozdove Slovenije. S tem smo natečaju povečali razsežnost in dodali vrednost odgovorov.

Zmagovalnim občinam je skupno izvajanje naročil za javne objekte po načelu “zelenih naročil”, prav tako pa vse tri občine s simpatijami gledajo tudi na širitev gradnje javnih objektov iz lesa.

Občina Razkrižje (kategorija do 3000 prebivalcev) se je poleg navedenega izkazala še z ekološkim osveščanjem svojih občanov preko lokalne televizije in spleta, posebno pozorost pa namenja tudi skrbi za čistejše vode. Občina Vojnik (kategorija 3.000-10.000 prebivalcev), ki je laskavi naziv v svoji kategoriji prejela že lani, je poleg ostalih sprejetih ukrepov v letošnjem letu stopila korak naprej k prijaznješemu okolju z obnovitvijo občinske stavbe v energetsko varčno poslopje, medtem ko se MO Murska Sobota (kategorija nad 10.000 prebivalcev) lahko pohvali ne le z zasaditvijo in širjenjem zelenih površin, temveč tudi s spodbujanjem svojih občanov k peš hoji, kolesarjenju, uporabljanju javnega prevoza ter vsakoletno pripravo čistilne akcije »Naša občina - čista in urejena«.

Ker gre že za drugi natečaj, ki je bil za razliko od lanskega vsebinsko usmerjen na tri področja (odpadki, gozdovi, komuniciranje - lani le v slednjega), smo z odzivom več kot zadovoljni. Tudi letos smo namreč k sodelovanju povabili vse slovenske občine, odzvala se jih je slaba četrtina, a - presenetljivo - več kot lani.

Za razliko od lanskega odziva občin so se letos prvič odzvale tudi lokalne skupnosti primorske regije, nespremenjeno pa ostaja dejstvo, da se bolje in hitreje odzivajo manjše občine.

Občine, ki so tudi prišle v ožji izbor, so: kategorija do 3.000 prebivalcev občina Hodoš in Kostanjevica na Krki; od 3.000-10.000 prebivalcev občina Trzin in Kobarid; nad 10.000 prebivalcev občina Radovljica in  Sevnica.

Vsem iskreno čestitamo.

Foto: Jon Vesel

Današnja akcija Moč voda nas je vodila na Primorsko, v občino Miren-Kostanjevica, kjer smo postavili že četrto opozorilno tablico. Svoje simbolno mesto je dobila na drevesu poleg hidrološke postaje v parku, ki je bil v septembrskih poplavah popolnoma preplavljen in je voda onemogočala dostop do bližnjega mosta.

Najvišji predstavnik občine, župan Zlatko-Martin Marušič, je povedal: »Ljudje se do lanskega leta niso obremenjevali s poplavami, saj nam niso predstavljale nevarnosti. Na septembrske obilne poplave zato nismo bili pripravljeni in so posledice - poleg prizadetih gospodarskih panog - naredile velik psihološki učinek na ljudi. Namen in cilj občine je zmanjšanje ogroženosti, ki jih ne moremo povsem preprečiti. Zato se bodo ljudje morali sprijazniti in živeti v sožitju z naravo. Program sanacij je pripravljen, zadovoljni smo tudi s sanacijo in ureditvijo struge reke Vipave.«

Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo na ARSO, je s predvajanjem filmčka predočil problem obilice vode in poudaril, da želi ARSO s projektom »ohraniti kolektivni spomin in zavest ob moči narave, zato je osveščanje ljudi na poplavnih območjih izjemno pomembno in tu nastopi v ospredje pomen akcije »Moč voda« z nameščanjem opozorilnih tablic.«

Igor Podobnik iz Urada za upravljanje z vodami je izrazil podporo povedanemu in dodal: »Podatki opozorilnih poplavnih kart, s katerimi razpolagamo, so dobri, vendar je treba prostorsko načrtovanje upodobiti na način, da bi se zmanjšala škoda, predvsem pa prepovedati gradnjo na poplavnih območjih. Sanacijski program je sprejet, prav tako so v teku dela sanacije.«

Projekt Moč voda, ki ga Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) pripravlja v sodelovanju z našim društvom, gre naprej svojo pot po Sloveniji. ARSO nadaljevanje projekta tokrat organizira v sodelovanju z Občino Miren-Kostanjevica. Pot zato v sredo, 22. junija, vodi v Miren, kjer bodo ob predstavitvi projekta tudi priložnost za namestitev prve opozorilne table na Primorskem. Simbolno jo bodo postavili ob mostu, katerega okolico je v septembrskih poplavah leta 2010 voda popolnoma preplavila in je bil dostop do njega onemogočen.

Udeležence bo sicer uvodoma pozdravil župan Občine Miren-Kostanjevica Zlatko-Martin Marušič, nato pa bo sledila predstavitev vodje oddelka za hidrološke prognoze na ARSO Janeza Polajnarja o problematiki hidroloških ekstremov ter silovitosti poplav.

Moč voda je projekt, ki se je ob svetovnem dnevu voda začel v Osrednjeslovenski regiji, nadaljeval na Dolenjskem in Gorenjskem, sedaj pa nas bo pot pripeljala na Primorsko. Namen projekta je povečanje osveščenosti o možnosti nastanka poplav, sobivanju z njimi in s tem povečanje samozaščite prebivalcev.

Sestavni del akcije je sicer tudi nameščanje opozorilnih tablic z oznako najvišje izmerjene gladine vode ob poplavah, ki smo jih pred leti nameščali na hidrološke postaje, sedaj pa želimo k sodelovanju pozvati tudi lokalne skupnosti. Z namestitvijo opozorilnih tabel na javne objekte bo opozorilni namen tako hitreje dosegel širši krog prebivalcev poplavno ogroženih območij.

Agencija za okolje z nameščanjem opozorilnih tablic nadaljuje svojo akcijo Moč voda, s katero javnost osvešča o problemu obilice vode med poplavami.

Ob namestitvi opozorilne tablice na cerkvenem obzidju v vasi Pri cerkvi, Struge, kjer je 20. septembra 2010 voda segala tri centimetre nad zadnjo stopnico, je najvišji predstavnik občine Dobrepolje pozdravil akcijo Moč voda in dejal: »Občina Dobrepolje je bila v septembrskih poplavah ena izmed najbolj poplavljenih občin na Dolenjskem. Vpliv poplav bomo skušali zmanjšati z več nasipi v okoliških krajih, obenem pa ozaveščali občane, da so nekateri posegi v naravo preprosto nedovoljeni.«

Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo na ARSO, je s kratkim filmom o poplavah v Sloveniji vidno predočil problem obilice vode med poplavami, ob tem pa dejal, da bodo v bodoče ekstremni hidrološki pojavi, kot so bile septembrske poplave, bolj pogosti, lahko tudi bolj siloviti. »S projektom Moč voda želi ARSO ohraniti kolektivni spomin in zavest ob moči narave, zato je ozaveščanje ljudi na poplavnih območjih izjemno pomembno in tu nastopi nameščanje opozorilnih tablic.«

Vesna Metelko Skutnik, predstavnica ARSO in vodja sektorja za porečje reke Save, pa je izpostavila pomembnost sodelovanja lokalnih skupnosti in države, saj bo tako škoda nedvomno manjša, hkrati pa pohvalno poudarila, da je »sodelovanje z občino Dobrepolje zgledno, saj tako župan kot prebivalci razumejo poplave kot naravno danost«.

Agencija Republike Slovenije za okolje organizira v sodelovanju z Občino Dobrepolje nadaljevanje projekta Moč voda, ki se je ob svetovnem dnevu voda začel v osrednjeslovenski regiji, zdaj pa bomo z njim stopili na Dolenjsko. S projektom želimo širšo javnost osvestiti o silovitosti narave, ki smo ji bili priča minulega septembra, ko narasle vode niso prizanesle marsikateremu kraju v državi.

Sestavni del akcije bo tudi nameščanje opozorilnih tablic z oznako najvišje izmerjene gladine vode ob poplavah, ki smo jih pred leti nameščali na hidrološke postaje, sedaj pa želimo k sodelovanju pozvati tudi lokalne skupnosti.

Predstavitev projekta in namestitev prve opozorilne table na Dolenjskem bo potekala v petek, 13. maja 2011, ob 11. uri v sejni dvorani Občine Dobrepolje, ob tej priložnosti pa bo Agencija vročila opozorilne tablice tudi županom drugih občin v regiji.

Udeležence bosta uvodoma pozdravila župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin in direktor ARSO dr. Silvo Žlebir. Sledila bo predstavitev vodje oddelka za hidrološke prognoze na ARSO Janeza Polajnarja o problematiki hidroloških ekstremov in pogostosti ter silovitosti poplav.

Foto: turnbacktogod.com

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je bilo v prvem mesecu meteorološke pomladi dogajanje v okolju zelo pestro. V tem obdobju smo pogosto izpostavljeni hitrim spremembam vremena in tudi letos ni bilo nič drugače. V večjem delu države je bil marec 1 do 2 °C toplejši kot običajno.

Največ padavin, nad 280 mm, so zabeležili v delu Posočja, najmanj pa v severovzhodni Sloveniji, v Murski Soboti le 17 mm. Sonca je bilo po vsej državi več kot v dolgoletnem povprečju. Visoke temperature so povzročile prezgodnjo aktivacijo nekaterih rastlin. Cvetenje zgodnjih koščičarjev na Goriškem in na Obali je bilo do 7 dni zgodnejše kot sicer.

Poleg meteoroloških podatkov in vpliva vremena na rastline in pridelek kot običajno objavljamo tudi hidrološke podatke. Marca je bila povprečna temperatura izbranih rek 6,0 °C, povprečna temperatura Bohinjskega jezera 4,1 °C in Blejskega 4,8 °C. Vodnatost rek je bila večji del meseca podpovprečna, v celoti pa zaradi porasta pretokov sredi meseca povprečna. Srednja mesečna višina morja je bila 7 cm višja kot običajno.

Vir: ARSO