Planet Zemlja

Kliknite za prenos PDF datoteke (100MB)

Zaradi opozoril glede NPZjev, smo prestavili datum državnega tekmovanja za Zeleno pero.

Šolsko tekmovanje bo tako potekalo 14. januarja 2025, državno pa 4. marca 2025 v prostorih sodelujočih šol. Obe tekmovanji se bosta pričeli ob 11. uri.

TEKMOVANJE IZ PISANJA NOVINARSKEGA PRISPEVKA NA TEME OHRANJANJA NARAVE IN VAROVANJA OKOLJA

ZA ŠOLSKO LETO 2024/2025 za učence/ke od 6. do 9. razreda OŠ ter dijake/inje SŠ.

Društvo Planet Zemlja že od leta 2013 organizira tekmovanje iz pisanja novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in varovanja okolja, na katerega se lahko prijavijo učenci/ke od 6. do 9. razreda osnovnih šol ter dijaki/nje srednjih šol, za priznanje ZELENO PERO.

Tema letošnjega tekmovanja bo JABLANA V MOJEM SADOVNJAKU.

Tekmovanje je organizirano na dveh nivojih – šolskem in državnem – in za štiri kategorije: 6. in 7. razred osnovne šole, 8. in 9. razred osnovne šole, 1. in 2. letnik srednje šole ter 3. in 4. letnik srednje šole. Tekmovanje vključuje pisni izdelek (novinarski prispevek), izdelan po Pravilniku tekmovanja.

Več o pogojih udeležbe na državnem tekmovanju in ostala pravila tekmovanja si preberite v Pravilniku tekmovanja, ki je sestavni del razpisa in ga dobite na zahtevo preko elektronske pošte.

Šolsko tekmovanje bo potekalo 14. januarja 2025, državno pa 1. aprila 2025 v prostorih sodelujočih šol. Obe tekmovanji se bosta pričeli ob 11. uri. Do začetka tekmovanja se tekmovalci pripravljajo na tekmovanje s pomočjo mentorjev in samostojno, v primeru vprašanj, pa se lahko vedno obrnejo tudi na Predsednika oziroma organizatorja tekmovanja prek naslova zelenopero@planet-zemlja.org.

Podelitev vseh priznanj (bronastih, srebrnih, zlatih in tudi zahval ter potrdil mentorjem), bomo izpeljali najkasneje do konca šolskega leta na lokaciji letošnjega partnerja projekta, javnega zavoda Kozjanski park. O mikro lokaciji, časovnici in drugih podrobnostih, bomo prijavljene zavode oziroma njihove mentorje, pravočasno obveščali.

Rezultati šolskega tekmovanja bodo objavljeni v sedmih delovnih dneh, rezultati državnega tekmovanja pa najkasneje v dvajsetih dneh po tekmovanju na spletni strani www.planet-zemlja.org.

Rezultate bodo prejeli tudi mentorji po e pošti.

Prijave so možne preko elektronske pošte –na elektronski naslov zelenopero@planet-zemlja.org, najkasneje do 20.12.2024.

V petek, 17. maja smo v Čebelarskem muzeju v Radovljici podelili zaslužena priznanja vsem, ki so sodelovali na državnem tekmovanju za Zeleno pero.

Zmagovalci in dobitniki zlatega priznanja letošnjega državnega tekmovanja po kategorijah so:

Zlato priznanje v NIŽJI kategoriji OŠ:

Ana Kocmur s Podružnične šole Ihan.

Zlato priznanje v VIŠJI kategoriji OŠ:

Julija Duh z OŠ Turnišče.

Zlato priznanje v NIŽJI kategoriji SŠe:

Danaja Kotnik s Škofijske gimnazije Ljubljana.

Zlato priznanje v VIŠJI kategoriji SŠ:

Eva Zoran z Gimnazije Kranj.

Zlato priznanje v nižji kategoriji srednjih šol bomo predali naknadno, saj se zmagovalka ni mogla udeležiti zaključnega dogodka.

Tokrat smo kratek pogovor opravili z dr. Petro Bole, direktorico Muzejev Radovljiške občine, med katere spada tudi izredno dobro obiskan čebelarski muzej.

• Ste soavtorica knjige Trgovina s kranjsko čebelo, ki vsebuje veliko zanimivih zgodb, povezanih s čebelami. Katera se vam je od vseh zdela še najbolj zanimiva - morda za naše mlade eko novinarje?

Med številnimi zanimivimi zgodbami o čebelah, ki so predstavljene v knjigi “Trgovina s kranjsko čebelo”, je ena od najbolj fascinantnih prav gotovo ta, ki opisuje nenavadne načine, kako so čebele potovali po celem svetu. Kljub svoji majhnosti in občutljivosti so čebele prepotovale ogromne razdalje, uporabljajoč različna prevozna sredstva, kot so letala, ladje, zrakoplovi in vlaki. Presenetljivo je, kako so se čebele lahko širile na vse celine sveta, kar je omogočilo, da so ljudje po celem svetu spoznali kranjsko sivko in njeno pomembno vlogo v čebelarstvu. Ta zgodba bi lahko bila zanimiva in poučna za mlade eko novinarje, saj ponuja vpogled v fascinantne načine, kako so se čebele razširile po svetu ter kako so bile pomembne v različnih kulturah in okoljih.

• Zasledili smo izraz čebelarski turizem, pa borza matic, apiterapija, nekatere občine ob rojstvu otrok staršem podarijo medovita drevesa,… Se samo zdi, ali čebele postajajo vse bolj del našega vsakdana?

Res je, da čebele postajajo vse bolj del našega vsakdana. Z izrazi, kot so čebelarski turizem, borza matic, apiterapija in darovanje medovitih dreves ob rojstvu otrok, postajajo čebele vse bolj prisotne v naši družbi. Te nove oblike izkoriščanja in uporabe čebel kažejo na naraščajočo zavedanje o pomenu čebel za človeštvo in okolje. Poleg tega so čebele pomemben dejavnik v ohranjanju ekosistemov in biodiverzitete, zato je skrb za njihovo dobrobit ključnega pomena za našo prihodnost. Tudi Čebelarski muzej spada v krog ponudnikov čebelarskega turizma v Sloveniji.

• Bliža se dan sajenja medovitih rastlin, ki ga uvaja Čebelarska zveza Slovenije. Od kod izhaja ta potreba kot posledica podnebnih sprememb, poseljevanja,…in s tem krčenja travnatih površin?

Potreba po sajenju medovitih rastlin izhaja iz več dejavnikov, med katerimi so podnebne spremembe, poseljevanje in krčenje travnatih površin. Podnebne spremembe vplivajo na habitat čebel in druge opraševalce ter spreminjajo razpoložljivost hrane in habitatov. Poleg tega poseljevanje in razvoj infrastrukture pogosto vodita v izgubo naravnih habitatov in travnikov, ki so pomembni za čebelje populacije. S sajenjem medovitih rastlin se skuša nadomestiti izgubo naravnih habitatov ter zagotoviti dodatne vire hrane za čebele, kar je ključnega pomena za njihovo preživetje in ohranjanje populacij. Nekaj medovitih rastlin lahko spoznate v Čebelarskem muzeju.

• Kako podnebje in njegove spremembe vplivajo na življenje in preživetje
  čebel - kaj so idealni pogoji in kako so vidna poslabšanja življenjskih
  pogojev?

Podnebne spremembe lahko močno vplivajo na življenje in preživetje čebel. Idealni pogoji za čebele vključujejo zmerno temperaturo, primerno količino padavin, raznoliko rastlinstvo za nabiranje hrane ter čista voda. Podnebne spremembe, kot so segrevanje ozračja, spremembe padavin in nenadne vremenske nepravilnosti, lahko negativno vplivajo na čebelje kolonije.

Nekateri od negativnih učinkov podnebnih sprememb na čebele vključujejo:

- Povečana pogostost in intenzivnost vročinskih valov, ki lahko povzročijo pregrevanje in smrt čebel.

- Spremembe v cvetličnih ciklih, kar lahko povzroči pomanjkanje hrane za čebele.

- Povečana pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so neurja, poplave in suše, ki lahko uničijo čebelje habitate in njihove viruse hrane.

- Širjenje škodljivcev in bolezni, ki so posledica toplih temperatur in spremenjenih vremenskih vzorcev.

Zato je nujno, da se zmanjša emisije toplogrednih plinov in sprejme ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zagotovi preživetje čebel in ohrani pomembno vlogo, ki jo imajo v ekosistemu.

dr. Petra Bole

direktorica Muzeji radovljiške občine, Linhartov trg 1, Radovljica

T: +38645320520, www.mro.si, Facebook, Instagram

Zeleno pero 2024

Na letošnjem državnem tekmovanju za Zeleno pero, ki je potekalo 25. januarja, je sodelovalo 8 OŠ s 75 učenci in 4 SŠ s 14 dijaki. Letošnja tematika tekmovanja je bila ČEBELE IN ČLOVEK V ČASU PODNEBNIH SPREMEMB, ki jo društvo Planet Zemlja letos izvaja v sodelovanju z Muzeji Radovljiške Občine.

Po seštevku točk, se je 35 učencev in 13 dijakov uvrstilo na državno tekmovanje, 21 učencev in 1 dijak bodo prejeli bronasto priznanje. Državni del tekmovanja bo potekal 25. aprila.

Legenda:

D = uvrstitev na državno tekmovanje

B = dosega bronastega priznanja