Archive for the ‘Uncategorized’ Category

24 marca

To soboto ugasnite luči za jubilejno uro za Zemljo

V soboto, 25. marca, bo med 20:30 – 21:30 uro potekala največja svetovna prostovoljno akcija za boj proti podnebnim spremembam

LJUBLJANA – Ljubljanski grad, piransko obzidje, Blejski otok, Hoteli Union v Ljubljani in centri ter ulice Žalca, Krškega, Radovljice… več kot 20 slovenskih občin bo sodelovalo v soboto v WWF-ovi Uri za Zemljo – Earth Hour, da bi skupaj osvetlili podnebne spremembe in se zavzeli za močnejše ukrepe v boju proti podnebnim spremembam.

 »Veseli nas, da se je akciji, ki se je simbolično začela leta 2007 v Sydneyu, znova pridružilo veliko število slovenskih mest in občin. Akcija je v desetih letih prerasla v največje gibanje za varstvo okolja in podpora tistim, ki se že soočajo s posledicami podnebnih sprememb« je dejal Siddarth Das, izvršni direktor Earth Hour Global. »V desetih letih je Earth Hour pomagal zavarovati morja  v Rusiji in Argentini, zbiral sredstva za projekte ohranjanja narave v jugovzhodni Aziji in Amazonki in ustvaril povsem nov gozd v Ugandi. Nič od tega ne bi bilo mogoče brez skupne odločenosti milijonov ljudi, da zavarujemo en in edini planet, ki si ga delimo vsi«.

Na podlagi dosežkov, ki jih je Earth Hour ustvaril v zadnjem desetletju, bodo letos podporniki v Španiji in Veliki Britaniji pozvali svoje vlade naj sprejmejo močne podnebne ukrepe in izpolnijo svoje obveznosti iz Pariškega sporazuma. Na Madžarskem in v Ugandi, ljudje spodbujajo skupnosti in organizacije za prehod na obnovljive vire energije. Podporniki v Singapurju, Indoneziji, Indiji in Hongkongu se združujejo v skupine »Earth Hour Buddies« in se zavzemajo za varstvo gozdov in oceanov ter spodbujajo trajnostni način življenja.

»Včeraj je odjeknila novica, da so sateliti izmerili najmanjši spomladanski minimum arktičnega morskega leda v 38 letih merjenja, nedavna študija pa je ugotovila, da smo za 50-70% izginjanja arktičnega ledu odgovorni ljudje. Zato moramo ljudje tudi ukrepati za omejitev izginjanja ledu in sprejeti ukrepe za transformacijo naših energetskih, prometnih in kmetijskih sistemov,« je dejal Martin Šolar, direktor WWF Adria. »Če morski led izgine, bo to vplivalo na življenje in preživetje milijard ljudi ter povzročilo neizmerno škodo številnim ekosistemom. Narava nas vztrajno opozarja, da moramo pospešiti korak. Potrebno je začeti hitreje izvajati dogovorjene aktivnosti iz Pariškega sporazuma, tudi v Sloveniji«.

Da bi k akciji spodbudili več ljudi tudi letos Earth Hour vabi podpornike, da pokažejo svojo zavezanost cilju na svojih Facebook profilih. Ljudje po vsem svetu se lahko prijavijo na www.earthhour.org/climateaction in darujejo pet Earth Hour objav na svojem zidu ter spodbudijo svoje prijatelje, da se pridružijo lokalnim podnebnim prizadevanjem. Uporabijo lahko tudi Earth Hour okvir za profilno sliko, ki je na voljo na www.facebook.com/earthhour.

Ura za Zemljo bo potekala v soboto, 25. marca 2017 ob 20:30 uri po lokalnem času. Sledite gibanju kot se bo dogajalo preko različnih časovnih pasov na www.earthhour.org/live in se prijavite na www.earthhour.org, da bi izvedeli več in preberete druge zgodbe o WWF ekipah in posameznikih, ki uporabljajo gibanje Earth Hour, da osvetlijo podnebno ukrepanje. To je naš čas, da spremenimo podnebne spremembe.

— KONEC —

Uradni video za Earth Hour 2017: https://www.youtube.com/watch?v=CZp4LX4AYnM

FACEBOOK: WWF Adria

INSTAGRAM: WWF_adria

DODATNE INFORMACIJE KATERA MEST BODO V TEMI najdete tukaj

13 marca

IZDELAVA NARAVNIH MIL IN PRAŠKOV NA GIMNAZIJI MOSTE

Dijaki Gimnazije Moste so uspešno izpeljali delavnico izdelave naravnih mil in praškov. Po besedah mentorice, gospe Nataše Pavlina Skaza, so dijaki delali in hkrati tudi uživali. Tudi nekoliko daljša razlaga o zgodovini čistila, jih ni uspavala, saj so ti dijaki bolj za akcijo. Delavnico je z dijaki izvajala Tamara Urbančič.

1 marca

AVDICIJA

Društvo Planet Zemlja razpisuje avdicijo za sodelavce na področju pridobivanja sredstev – t.i. foundrising.

Društvo Planet Zemlja, ki se je leta 2007 vpisalo na zemljevid okoljskih organizacij, ki delujejo na področju komuniciranja tematik s področja varovanja okolja in ohranjanja narave, piše že 10-o leto obstoja. V tem obdobju smo svoje aktivnosti razširili in se aktivirali domala na vseh področjih našega bivanja, ki jih skozi projekte, namenjene različnim javnostim, uspešno povezujemo s tematiko ekologije v najširšem pomenu besede. S ciljem ohranjanja projektov, ki so skozi leta pridobivala na prepoznavnosti in pomenu, ter plasiranja novih, smo se člani društva odločili, da v svoje vrste sprejmemo sodelavce, ki jim ni vseeno kaj se dogaja z našim okoljem, naravo in imajo znanja s področja pridobivanja sredstev.

Vaš CV s krajšim zapisom o tem, zakaj bi si želeli sodelovati z nami, nam pošljite do vključno 15. marca na naslov: dogodki@planet-zemlja.org.

 

20 februarja

BURJA NA VIPAVSKEM

V uredništvu portala planet-zemlja.org smo se odločili, da objavimo prispevek dijakinje, ki ga je pripravila za medij eko-generacija.org, saj izraža domiselnost in je po svoje tudi koristen. Prijetno branje.

Veter? Malo vetra ali veliko vetra? Ko sem se vpisala v šolo na Primorskem, nisem vedela, kaj me čaka. Pričakovala pa sem toplejše vreme in obilo sonca. Zagotovo imamo v Ajdovščini več sončnih dni kot v večini Slovenije, vendar nas pogosto prepiha tudi burja. Govorili so mi, da veter na tem koncu ni šala, jaz pa jim nisem verjela in sem se opozorilom celo smejala. Izkazalo pa se je, da res ni smešno, ko zapiha, saj je takrat otežena še hoja. Burja te med hojo včasih celo ustavi in ti vzame sapo.

Kaj je burja? To je severozahodni veter, ki nastane na zavetrni strani gorskih verig v Vipavski dolini ter se po pobočjih Gore, Čavna in Nanosa v sunkih spušča v dolino. Povezan je s prisotnostjo toplih zračnih mas v nižinah JZ Slovenije in stabilnih hladnih zračnih mas nad osrednjo Slovenijo, ki se ob gorski pregradi prelivajo v dolino. V dolgoletnem povprečju piha zmerna do močna burja tu kar 42 dni v letu. Poglavitna značilnost burje so močni sunki. Najmočnejši sunki presegajo hitrost 200 km/h, na obali pa so v povprečju za 50 km/h šibkejši.  Leta 2010 je bila izmerjena rekordna hitrost vetra, ki so jo izmerili kar 301 km/h.

Veter velikokrat povzroča škodo. Na tem območju opazimo, da je gradnja prilagojena, hiše so zgrajene drugače, kot v ostalih delih Slovenije. Meni je še posebej smešno, da imajo hiše na strehah kamenje, ki obteži strešnike, saj bi jih drugače burja odnesla. Vsako leto v medijih poročajo o številnih odkritih strehah, predvsem tistih, kritih s pločevino. Tudi rastlinje se je prilagodilo na vetrovne razmere, drevesa rastejo postrani, imajo burji prilagojen koreninski sistem, nemalokrat močna burja lomi veje ali celo drevesa. Burja v dolini povzroča, da se tla dodatno sušijo, kar v poletnih mesecih povzroča veliko sušo. Burja namreč prinaša suho vreme. Pogosto se zgodi, da na Vipavskem sije sonce, medtem ko je v drugih delih Slovenije megleno ali oblačno.

V zgodovini je burja odločila bitko pri Mrzli reki med vojskama rimskega cesarja Teodozija in njegovega nasprotnika Evgenija. Burja je namreč obračala puščice v prid Teodozija.

V današnjem času pa nam burja spodnaša tla pod nogami, prenaša odpadke, lomi veje, odnaša rodovitno zemljo in še marsikaj. Odpadke opazimo po drevesih, grmovju, električnih drogovih, vogalih hiš, potokih, itd. Nekatere komunalni delavci očistijo, veliko pa jih ostane nam v poduk in svarilo.

Ko sem v prvem letniku občutila ta veter, sem mislila, da mu ne bom kos. Po določenem času pa se nanj navadiš in vetra skoraj ne opaziš, če te ne opozori z glasnim žvižganjem. Zunaj je v dneh burje lahko zelo nevarno (razni leteči predmeti), pa tudi obleči se ne moreš tako, da te ne bi zeblo, saj te vedno prepiha. Tudi občutek mraza, ki ga povzroči mrzla burja, je zelo surov. Človek občuti pri 0°C in burji zgolj 30 kilometrov na uro tak mraz, kot bi bilo približno –10°C, če pa burja zapiha pri isti temperaturi s 60 kilometri na uro, občutimo že –16°C.

Življenje v dolini se je popolnoma prilagodilo temu fenomenu. Ljudje so se na burjo navadili in jo v deževnih in meglenih dneh komaj čakajo. Zrak je takrat bolj svež. Prileže pa se tudi poleti, ko vsaj malo ohladi razgreto ozračje. Klasično lestvico za merjenje moči vetra so v Vipavski dolini nekoliko prilagodili in malo za šalo, malo za res, izgleda tako:

glih de dhne : do 50 km/h

diha :               50 – 70 km/h

mlčk ulejče :   70 – 90 km/h

ulejče :           90 – 100 km/h

vejtrč :           100 – 120 km/h

nej hudga :   120 – 150 km/h

piha :             150 – 200 km/h.

Avtorica prispevka: Neža Dolenc, 2. letnik Predšolska vzgoja, (Dijaški dom SŠ Veno Pilon Ajdovščina).

Avtorica slik: Ingrid Pavšič, 2. letnik Predšolska vzgoja, Dijaški dom SŠ Veno Pilon Ajdovščina).

7 februarja

BRON ZELENEGA PERESA

Na letošnjem šolskem tekmovanju za Zeleno pero se je v pripravi novinarskega prispevka na temo trajnostnega turizma pomerilo 96 učencev in 44 dijakov. Bronasto priznanje bo prejelo 52 učencev in 23 dijakov, na državno pa se je uvrstilo 37 učencev in 18 dijakov. Na tekmovanje se je prijavilo 174 učencev 10 osnovnih šol in 54 dijakov 4 srednjih šol, a so se nekateri zaradi bolezni tekmovanju odpovedali. Rezultate prejemnikov bronastih priznanj objavljamo spodaj, tekmovalcem iskreno čestitamo, uvrščenim na državno tekmovanje pa želimo odlične priprave na državno tekmovanje.

ŠOLA IME IN PRIIMEK TEKMOVALCA BRON NA DRŽAVNO
OŠ DOMŽALE SVIT KOS X
EMA ŠEGAN X
TILEN ŠALAMUN X
HANA GLUMAC X
EVA ZAVEC X
MAŠA ISKRA X
AJDA VODNJOV X
ADRIJANA ČEHIČ LIMONI
LANA HARIŠ
OŠ KUZMA PATRICIJA SRACNJEK X
ASJA KUHAR X
MATIC KUHAR X
DIANA MAUKO X
NIKA HORVAT
NISA MAKOVEC
LAURA BEJEK
TIMOTEJ CERPNJAK
KEVIN GOMBOC
JZ OŠ MARJANA NEMCA RADEČE LIZA NOVAK X
NEA ZAGORC X
NEŽA ZOREC X
ZOJA KALIN X
TJAŠA ZAJEC X
ANAMARIJA KINK X
ANA MARIJA KLAVS X
PIA BREČKO X
EMA KMETIČ X
MAJA BREČKO X
MATIJA LAZAR
JANA STRNIŠA
VAL JELENSKI
NEJA JAKOPIČ
OŠ MISLINJA VID HATUNŠEK X
MOJCA VOCOVNIK X
VID GRUŠOVNIK X
URŠKA PODJAVORŠEK X
KARIN BEŽAN
VALENTINA JEROMEL
DANAJA ŠKARJA
NIKA ODER
NINA ČREP
SARA KRAJNC
ALJAŽ ORLIČNIK
MAŠA PIRNAT
ALJA PUŠNIK
ŽIVA TISNIKAR
NIKA KRAJNC
TINKARA KUPLEN
KATARINA VOGRIN
MANCA ŠVERC
PATRICIJA ZBIČAJNIK
NEŽA JELEN KRIŽOVNIK
OŠ SOSTRO MANCA GAŠPERŠIČ TOPORIŠIČ X
LANA TRTNIK X
NIKA ZAVODNIK X
LARA MATOS X
LARA VIDIC
ŽIVA JANČAR BAUMAN
ŽANET BABNIK
MAŠA BABNIK
LOVRO GRABLJEVEC
OŠ TRBOVLJE LAURA GAJŠEK X
LARA ULE
LENART ZMRZLAK
TIATARA ZUPANČIČ
TJAŠA CAMPLIN
LEDA GRADIŠEK
ROK HUDOMALJ
KLEMEN JANČIČ
ZANA LARISA JORDAN
ISABELLA PODBREGAR
ELDIN MAŠINOVIĆ
TIA KUHAR
MIHA KOLENC
BARBARA DRNOVŠEK
MARKO MILINOVIĆ
OŠ RADA ROBIČA LIMBUŠ NEJA FLOGIE X
LUCIJA MARKOVIĆ X
NIKA MAROH X
IZIDOR MUSIL
LANA LESKOVAR
LARISA MIHAILOVIĆ
OŠ ANTONA TRSTENJAKA NEGOVA, GORNJA RADGONA AMANDA KAUČIČ RAJŠP
TIA NERAT TOMC
ALINA GRADIŠČAJ
TANJA STRAJNŠAK
EMA VOGRIN
OŠ MATIJE ČOPA KRANJ MANCA KEJZAR
OŠ CENTER NOVO MESTO EMA SREBRNJAK V X
NEŽA TAUFER V X
TARA RESNIK V X
TEA VOVKO V X
KLARA KLEMENČIČ
EMA ČUK
KIM JERŠIN
MAJA NOVAK

 

ŠOLA IME IN PRIIMEK TEKMOVALCA BRON NA DRŽAVNO
SGGOŠ SARA HROVAT X
ŠPELA MRAK X
SANJA GRM X
KATJA BELEC X
URŠA FRELIH
URŠA ROTAR
ŽIGA MOŽINA
REBEKA JELNIKAR
PATRIK SLIŠKOVIČ
TINA NOVAK
TILEN ŠILC
GAJ ŠTRUKELJ
ALJAŽ VERBANČIČ
MATIC BREZEC
BLAŽ ČERNIVEC
GREGOR GRM
NIKA JARC
HANA JEREB
NIK MARJETIČ
NEJC NARTNIK
DOMEN PERME
NEJC PRESIČEK
NEVA PRESIČEK
ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA PATRICIJA KAVČIČ X
KATARINA BABIČ X
LUCIJA MIHALINEC
SŠ SLOVENJ GRADEC IN MUTA GLORIA BILIĆ X
NINA JENKO X
REBEKA VILTUŽNIK
REBEKA TOPLER
GIMNAZIJA KRANJ TAJA BASAJ X
GAŠPER LOGAR X
ANA ROBLEK X
TINKARA KRIŠELJ X
KARMEN JOŠT X
PIKA ČUFER X
SONJA DEBEVC X
PIA MOHORIČ TOMAŽIN X
VITA KOLENKO X
MAJA ŽELEZNIKAR X
JURE RAMŠAK
ANEJA GROS
ANA ŠUŠTAR

 

2 februarja

NAŠ ODNOS DO ZEMLJE JE NAŠ ODNOS DO PRIHODNJIH GENERACIJ

Mladi tekmovalci, ki so se prijavili na tekmovanje Zemljo so nam posodili otroci, se bodo marca na državnem tekmovanju pomerili v pripravi nominacij. Spodaj objavljamo tabelo najboljših na šolskem tekmovanju in jim želimo obilo dobrih idej.

NOMINATOR NOMINIRANEC KATEGORIJA ŠTEVILO TEKMOVALCEV OBRAZLOŽITEV
SŠ VENO PILON AJDOVŠČINA DIJAŠKI DOM AJDOVŠČINA NAJBOLJ AKTIVNA ŠOLA 4 IZBRALI SMO GA, KER VELIKO DIJAKOM POMENI DRUGI DOM, V KATEREM PREŽIVIMO VELIKO ČASA, KI GA LAHKO IZKORISTIMO ZA DRUŽENJE, ZA IZMENJEVANJE IDEJ, UČENJE NOVIH STVARI IN PRIDOBIVANJE NOVIH IZKUŠENJ ZA PRIHODNOST.
OŠ ROJE ZAPOSLENI NA OŠ ROJE NAJBOLJ AKTIVNA ŠOLA 5 ZAPOSLENIM NA NAŠI ŠOLI JE ČISTO OKOLJE ZELO POMEMBNO IN TO SKUŠAJO PRENESTI TUDI NA NAS.
OŠ HORJUL OBČINA HORJUL ZRAK 3 S POSTAVITVIJO SONČNE ELEKTRARNE JE OBČINA NAREDILA NEKAJ VEČ NA OHRANJANJU KAKOVOSTI ZRAKA.
ŠC VELENJE, ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI ŠC VELENJE, ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI OSVEŠČANJE 10 CILJA SKUPINA PROJEKTA SMO DIJAKI IN DIJAKINJE; MLADI, KI SMO DOVZETNI ZA POZITIVNE SPREMEMBE IN NOVOSTI. POLEG TEGA SMO TISTA GENERACIJA, KI BOMO MORALI NUJNO POSKRBETI ZA ČISTO OKOLJE, PITNO VODO IN SVOJE ZDRAVJE. SMO TISTI, KI BOMO MORALI KREPITI TUDI LOKALNI TRAJNOSTNI RAZVOJ. PODPIRANJE LOKALNO PRIDELANE HRANE JE TEMELJ VSAKEGA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA.
ŠC VELENJE, ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA ŠC VELENJE, ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA OSVEŠČANJE 4 DIJAKI BODO RAZISKOVALI MOBILNOST PREBIVALCEV V ŠALEŠKI DOLINI. ČE SPODBUJAMO TRAJNOSTNO MOBILNOST, BOMO S TEM KREPILI TRAJNOSTNI RAZVOJ.