Archive for the ‘Uncategorized’ Category

4 maj

FOOD REVOLUTION 2016

Cc9C6HXXEAItWFP-300x300[1]Vsi ljubitelji dobre in zdrave hrane se bomo 20. maja 2016 pridružili že petemu dnevu “Food Revolution Day“.

 

Jamie Oliver, začetnik gibanja Food Revolution, vabi vse, ki si želite spremeniti svoje prehranjevalne navade in začeti jesti zdravo, domačo in lokalno pridelano hrano, da postanete del dogajanja s prijavo na spletni strani www.jamiesfoodrevolution.org.

 

Vabimo pa vas tudi na spremljanje novičk na naši spletni strani www.foodrevolution.si in Facebook portalu Food Revolution Slovenija.

 

25 april

SEZNAM PLANETU ZEMLJA PRIJAZNIH ŠOL IN VRTCEV 2015/16

Logo PZ prijazna šola-vrtec 2015-16

VRTCI:

Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Vrtec Sonček, Gorica, Italija

Vrtec Jesenice, enota Ivanke Krničar, Jesenice

Vrtec Jesenice, enota Julke Pibernik, Jesenice

Vrtec Jesenice, enota Cilke Zupančič, Jesenice

Vrtec Jesenice, oddelek Frančiške Ambrožič, Hrušica

Vrtec pri OŠ Krmelj, Sevnica

Vrtec Murenčki pri OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, enota Cerklje, Cerklje na Gorenjskem

Vrtec pri OŠ Dobje, Dobje

Vrtec Vrhovci, enota Brdo, Ljubljana

Vrtec Vrhovci, enota Tehnološki park, Ljubljana

Vrtec Vrhovci, enota Vrhovci, Ljubljana

Vrtec Vrhovci, enota Rožnik, Ljubljana

Vrtec Mengeš, enota Gobica, Mengeš

Vrtec Mengeš, enota Oblaček. Mengeš

Vrtec Mengeš, enota Sonček, Mengeš

Vrtec Lendava – enota I Lendava, Lendava

Vrtec Lendava, enota Hotiza, Lendava

Vrtec Lendava, enota Gaberje, Lendava

Vrtec Lendava, enota Dolga vas, Lendava

Vrtec pri OŠ Dušana Muniha Most na Soči, Tolmin

Zavod sv. Stanislava, Vrtec dobrega pastirja, Ljubljana

Vrtec Slovenske Konjice, Slovenske Konjice

Vrtec Slovenske Konjice, enota Jernej, Slovenske Konjice

Vrtec Slovenske Konjice, enota Žiče, Slovenske Konjice

Vrtec Slovenske Konjice, enota Prevrat, Slovenske Konjice

Vrtec Slovenske Konjice, enota Loče, Slovenske Konjice

Vrtec Mavrica Vojnik, Vojnik

Vrtec pri OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, Ilirska Bistrica

Vrtec pri OŠ Miklavž na Dravskem polju, enota Ciciban, Miklavž na Dravskem polju

Vrtec pri OŠ Polzela, Polzela

Vrtec pri OŠ Selnica ob Dravi, enota Kobanček, Selnica ob Dravi

Vrtec pri JZ OŠ Marjana Nemca Radeče, Radeče

Vrtec Škofljica, enota Bisernik, Škofljica

Vrtec pri OŠ bratov Letonja, enota Sonček, Šmartno ob Paki

Vrtec Mavrica Brežice, enota Bolnišnični oddelek, Brežice

Večstopenjska šola Doberdob, Vrtec Čriček, Doberdob, Italija

Vrtec Mavrica Brežice, Brežice

Vrtec Vrtiljak pri OŠ Miklavž na Dravskem polju, Miklavž na Dravskem polju

Vrtec Mehurčki, enota Moste, Komenda

Vrtec Mehurčki, enota Čebelica, Komenda

Vrtec Žužemberk pri OŠ Žužemberk, enota Stara šola, Žužemberk

Vrtec Mehurčki, Komenda

Vrtec Žužemberk pri OŠ Žužemberk, enota Dvor, Žužemberk

OSNOVNE ŠOLE:

OŠ Zadobrova, Ljubljana

OŠ Mokronog, Mokronog,Trebelno

OŠ Marije Vere Kamnik, Kamnik

OŠ Vodice, Vodice

OŠ sv. Jurij ob Ščavnici, sv. Jurij ob Ščavnici

OŠ Krmelj, Sevnica

OŠ Savsko naselje, Ljubljana

OŠ Trbovlje, Trbovlje

OŠ Sečovlje, Piran

OŠ Trzin, Trzin

OŠ neznanih talcev Dravograd, Dravograd

OŠ Kuzma, Kuzma

OŠ Tržišče, Sevnica

OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, Hrastnik

OŠ Šmarjeta, Šmarješke Toplice

Zavod sv. Stanislava, OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana

OŠ Dobrova, Dobrova-Polhov Gradec

JZ OŠ Marjana Nemca Radeče, Radeče

OŠ Horjul, Horjul

OŠ Podgora Kuteževo, Ilirska Bistrica

OŠ Sostro, Ljubljana

OŠ Domžale, Domžale

OŠ Roje, Domžale

OŠ Frana Kranjca Celje, Celje

OŠ Dobje, Dobje

OŠ Mislinja, Mislinja

OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana

OŠ Simona Jenka Smlednik, Medvode

OŠ Vojke Šmuc, Izola

OŠ Milana Majcna Šentjanž, Sevnica

OŠ neznanih talcev Dravograd, Dravograd

OŠ Fram, Rače-Fram

OŠ Pohorskega odreda, Slovenska Bistrica

OŠ Tončke Čeč Trbovlje, Trbovlje

OŠ Nazarje, Nazarje

OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu, Slovenj Gradec

OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana

OŠ Planina pri Sevnici, Šentjur pri Celju

OŠ Poljčane, Poljčane

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Šentrupert

OŠ Poljane, Poljane nad Škofjo Loko

SREDNJE ŠOLE:

ŠC SG, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, Slovenj Gradec

Grm Novo mesto, Srednja šola za gostinstvo in turizem, Novo mesto

Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana

Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola, Ljubljana

Biotehniška šola Maribor, Maribor

Srednja šola Veno Pilon, Dijaški dom, Ajdovščina

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija, Novo mesto

Šolski center Velenje, Elektro in računalniška šola, Velenje

 

 

21 april

ZELENO PERO 2016 – MEDNARODNO LETO STROČNIC

zeleno pero - šolskoNa svetovni dan zemlje, bo 24 tekmovalcev iz 5 osnovnih in 5 srednjih šol, prejelo srebrna Zelena peresa, 2 tekmovalki pa zlati Zeleni peresi 2016. Gre za tekmovanje v pripravi novinarskih prispevkov na ekološke teme, ki poteka tretje leto zapored in je edino tovrstno tekmovanje v Sloveniji. Podelitev bo potekala v okviru slovesnega zaključka letošnjega natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, projekta, ki ga naše društvo izvaja od leta 2010 in je v njem doslej aktivno sodelovalo prek 50.000 otrok, mentorjev, staršev in drugih iz več kot 450 vrtcev, osnovnih in srednjih šol, letos prvič tudi iz Italije.

Na tekmovanje Zeleno pero 2016 se je prijavilo 17 šol s 134 tekmovalci. V mednarodnem letu stročnic, so tekmovalci pisali prav na to temo, ki je pomenila svojevrsten izziv in prinesla vrsto res odličnih prispevkov.

Podelitev bo potekala v petek, 22.4.2016 ob 10.30 uri v dvorani Povodni mož na Gospodarskem razstavišču Ljubljana.

Na podelitvi se nam bo pridružilo 40 tekmovalcev s Štajerske, osrednje Slovenije, Gorenjske, Koroške, severne Primorske, Pomurja in Zasavja, ki so se uvrstili na državno tekmovanje, zlato Zeleno pero 2016 pa bosta prejeli učenka Lana Trtnik iz OŠ Sostro in dijakinja Eva Kržišnik s Škofijske klasične gimnazije Ljubljana. Dela otrok so ocenjevali člani državne komisije v sestavi: izr. prof. dr. Vladimir Meglič – Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Nina Modrijan, prof. slov. in univ. dipl. spl. jez. – Biotehniški center Naklo, doc. dr. Tina Lengar Verovnik – Katedra za novinarstvo na FDV, Boris Potočar – Inštitut Ekosemena, Barbara Ojsteršek Bliznac prof. slov. – OŠ Vojnik.

Projekt uživa podporo Varuha odnosov v prehranski verigi, dr. Jožeta Podgorška, katedre za novinarstvo na FDV, Inštituta Ekosemena iz Ljubljane in dr. Igorja Šoltesa, člana skupine Zelenih/ESZ v Evropskem parlamentu.

S projektom želi naše društvo Planet Zemlja mlade spodbuditi k aktivnemu raziskovanju lokalnega okolja in seznanjanju z okoljsko problematiko ter s tem spodbuditi zavest, da lahko tudi sami sodelujejo pri pozitivnih spremembah v svojem kraju.

Zmagovalna prispevka bosta po prireditvi objavljena na straneh elektronskega medija mladih eko novinarjev www.eko-generacija.org, rezultate pa si tam že lahko ogledate.

Lepo vabljeni na prireditev!

19 april

OPAZOVANJE NEBA OB DNEVU ZEMLJE

opazovanje_vizmarjeČlovek že od pradavnine naprej opazuje in spremlja nebo. V vsakem obdobju je astronomsko znanje pustilo globoke pečate v človekovem udejstvovanju in je pomembno vplivalo na njegovo dojemanje sveta. Prve civilizacije so na nebu našle svojo uro in koledar, kar je omogočilo uspešno spopadanje z izzivi poljedelstva. Vse stare civilizacije so na nebu našle svoja božanstva – to nam priča o pomembnosti nočnega neba za te kulture.

Kasneje, v dobi odkrivanja vseh kotičkov Zemlje, je astronomija človeku omogočila, da se orientira na svoji poti, da ve, kje je in kam gre. Tudi to obdobje je še dandanes ovekovečeno na nebu, saj so imena ozvezdij na južnem nebu jasna odslikava vsega, kar je raziskovalcem neznanega vlivalo upanje na srečen povratek domov.

V sodobni dobi smo vsa pretekla znanja nadgradili do te mere, da smo ta oddaljeni svet onkraj meja našega planeta obiskali in začeli v njem postavljati temelje naše civilizacije. Sodobne komunikacije, navigacijski sistemi, oprema za spremljanje in raziskovanje našega planeta, vse to je našlo svoj dom v orbiti okoli Zemlje. Da smo to lahko dosegli, smo črpali iz zakladnice znanja vseh generacij pred nami in zdaj zanamcem puščamo to zakladnico še večjo in mogočnejšo.

A hkrati se sprašujemo: zdaj pri vsem tem znanju, ki ga naša civilizacija premore, le redkokdo med nami pozna nočno nebo? Zakaj smo sami sebi s pretirano nočno raszvetljavo zastrli pogled na nebo, ki je našim prednikom toliko pomenilo?

Vloga astronomskih društev v tej novi dobi je ponovno približati očitne in manj očitne pojave na nočnem nebu čim širšemu krogu ljudi, da bi se ne izgubil spomin na našo lastno zgodovino.

Klemen Blokar, predsednik Astronomskega društva Vega, panelist na letošnji Eko konferenci

19 april

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes ob Dnevu Zemlje

greensOb svetovnem dnevu Zemlje bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala zaključna prireditev vseslovenskega projekta Zeleno pero, ki letos poteka pod pokroviteljstvom evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa (Skupina Zelenih/ESZ). Dr. Šoltes je pred petkovim dogodkom povedal:

»Letos se še posebno veselim svetovnega dneva Zemlje, saj bom imel takrat posebno čast podeliti priznanja mladim tekmovalcem, ki so se ob pripravi svojih prispevkov za državno tekmovanje Zeleno pero že tretje leto zapored izkazali s svojim trdim delom, prizadevnostjo in iskreno radovednostjo, ki ne pozna nobenih omejitev ter se ne ustraši še tako velikih izzivov. Takšni projekti, ki se osredotočajo na spodbujanje načel trajnostnega razvoja in odgovornega ravnanja z okoljem in naravo ter pri tem nagovarjajo predvsem otroke in mladostnike, so zares izjemnega pomena. Prav ti mladi nadobudneži bodo namreč krojili našo prihodnost, za katero upam, da bo bolj trajnostno usmerjena. Ne pozabimo, da brezbrižen odnos do okolja in narave vodi do grozljivih posledic, celo takšnih, da bi lahko do leta 2050 potrebovali kar štiri planete kot je Zemlja, da bi zadovoljili vse potrebe človeštva. Naš odnos do planeta, na katerem živimo, je zares obsojanja vreden in zato nujno potrebujemo streznitev in drugačno razmišljanje ter ravnanje. In prav zato je ključno, da podpremo takšne projekte kot je Zeleno pero in mladim čim bolj približamo naravo in okolje ter jim pri tem pokažemo, da so lahko s svojimi predlogi in rešitvami tudi sami aktivni soustvarjalci časa in prostora, v katerem živijo. Slednje se mi zdi ključno – ni namreč dovolj, da zgolj zaskrbljeno spremljamo, kaj se dogaja z našim okoljem, in ob tem molčimo, temveč se je potrebno aktivno lotevati problemov, se nanje odzivati in s pogumom in ustvarjalnostjo iskati rešitve. Verjamem, da bodo svoj delček v tem mozaiku prispevali tudi sodelujoči mladi tekmovalci ter tekmovalke. Ne pozabite, iz malega raste veliko!«

18 april

Pomen opazovalcev za podnebne analize

Gregor VertačnikZačetki prve stalne meteorološke postaje na ozemlju današnje Slovenije – Ljubljane – segajo v leto 1850. Šele po nekaj desetletjih se je število merilnih mest toliko povečalo, da je nastala mreža opazovalnih meteoroloških postaj. V 20. stoletju je število postaj, kjer opazovalci vsakodnevno spremljajo vreme, doseglo višek v 70. letih, proti koncu stoletja pa se je iz različnih razlogov začelo hitro zmanjševati. Kljub tehnološkemu napredku, ki je privedlo do računalnikov in samodejnih elektronskih merilnikov, opazovalec na meteorološki postaji ostaja pomemben člen v procesu od meritve do podatka za končnega uporabnika.

Kakovostni dnevniki meteoroloških opazovalcev, ki zajemajo večdesetletno obdobje, so za klimatologa neprecenljiv vir podatkov. V preteklosti smo jih prvenstveno uporabljali za izračun podnebja določenega kraja ali območja, v dobi podnebnih sprememb pa se možnosti uporabe širijo. Za prilagajanje na podnebne spremembe moramo poznati hitrost in smer podnebnih sprememb ter vremensko in podnebno spremenljivost. Do teh podatkov pridemo le s skrbno analizo in medsebojno primerjavo dolgoletnih nizov. Najprej preverimo pravilnost posameznih izmerjenih vrednosti, nato pa še njihova mesečna, sezonska ali letna povprečja. S homogenizacijo primerjamo bližnje postaje s podobnim podnebjem in v čim večji meri iz podatkov izločimo nepodnebne dejavnike, recimo selitve postaj ali spremembe okolice merilnega mesta. Pri tem je ključna zadostna gostota merilne mreže, saj iščemo podnebni signal, ki je skupen podnebnemu območju. Tako si recimo pri podnebni spremembi višine snega z gorskimi postajami ne moremo pomagati pri analizi nižinskih postaj, temperaturne razmere na Obali pa so pogosto le šibko povezane s tistimi v Prekmurju.

Šele tako prečiščeni podatki so primerni za raznovrstne analize podnebja, od trenda ogrevanja do napovedi jakosti in pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov v prihodnosti.

Gregor Vertačnik, ARSO, Urad za meteorologijo

Vse to in več boste izvedeli na tradicionalni Eko konferenci ob dnevu zemlje, 22.4.2016 ob 12.30 v dvorani Povodni mož na Gospodarskem razstavišču Ljubljana. Vabljeni!

Udeležba je brezplačna, prijava pa obvezna na konferenca@planet-zemlja.org.