Planet Zemlja

Pogovarjali smo se s članom Evropskega parlamenta Philippom Juvinom, ki nam je razložil in pojasnil vsebino direktive Evropske komisije o podeljevanju koncesij ter nam osvetlil ozadja napačnih informacij, predstavljenih v javnosti.

»Veliko ljudi meni, da ta direktiva vodi v privatizacijo javnih storitev ali javnih virov, vendar to sploh ni njeno bistvo. Podeljevanje koncesij ni privatizacija, saj viri ostajajo v javni lasti. Namenjena je formalni ureditvi vseh javnih storitev, ki se opravljajo na podlagi koncesij in ne samo pri upravljanju z vodooskrbo.«

Koncesija pomeni zgolj, da se oblasti odločijo, da na podlagi vnaprej določenih pogojev za omejen čas prepustijo opravljanje neke storitve najboljšemu ponudniku. »Prav lokalne ali državne oblasti pa so tudi najbolj odgovorne, da pripravijo take razpisne pogoje, da koncesionar ne more privatizirati področja, ki ga dobi v koncesijsko upravljanje,« je še poudaril Juvin.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je za akcijo, v kateri se številni ljudje iz celega sveta zavežejo eni aktivnosti, hkrati pa izzovejo tudi druge, da naredijo nekaj konkretnega za rešitev naših globalnih okoljskih težav, že posnel svoj izziv.

V njem obljublja, da bo pel pred 1000 ljudmi, če se bo enako število ljudi za en teden odpovedalo avtomobilu.

Njegov posnetek si lahko pogledate tukaj.

Vir: bodieko.si

Mednarodni sejem gradbeništva Dom, ki slovi kot največji sejem s področja graditeljstva v Sloveniji in njeni okolici, bo uradno odprl svoja vrata v torek,  12. marca.

V šestih dneh trajanja sejma si bodo obiskovalci lahko ogledali ponudbo stavbnega pohištva, izdelke za notranjo opremo, urejanje doma in njegove okolice, opremo za ogrevanje in hlajenje, materiale in proizvode za gradbeništvo in izdelke, ki tehnično varujejo, nadgradijo ali pa poživijo domove, odraža sodobne trende s področja graditeljstva, rabe energije, energetskih sistemov, hišne tehnike in bivanja nasploh.

Na letošnjem sejmu bo že četrtič podeljena nagrada Zelena misija. Osnovni namen nagrade je spodbuditi kupce proizvodov in proizvajalce k razmisleku o tem, ali smo v našem življenju dovolj trajnostni.
Osnovni cilj nagrade Zelena misija je prepoznati in nagraditi izdelke, ki so najbolj trajnostni in okolju najbolj prijazni. S pojmom okoljske prijaznosti so mišljeni izdelki, ki tako ali drugače okoljsko v pozitivni smeri odstopajo od njim sorodnih izdelkov, bodisi po svojih tehnoloških lastnostih ali pa vpeljujejo nove rešitve.

Pri ocenjevanju posebna komisija pod vodstvom Friderika Kneza z Zavoda za gradbeništvo Slovenije obravnava celovit življenjski cikel izdelka - rabo naravnih virov, izdelavo izdelka, uporabo izdelka in njegovo razgradnjo ter nenazadnje prispevek podjetja in konkretnega izdelka k večanju ozaveščenosti družbe glede okoljskih tematik.

Vabljeni!

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Tokrat sem se pogovarjala s švedsko glasbenico Ido Meidell Blylod, ki je strune violine spoznala že pri rosnih petih letih in počasi obveznost razvila v strast. Med drugim sva se dotaknili tudi tematike onesnaževanja in kako ona gleda na glasbo kot onesnaževalko.

»Menim, da glasba precej onesnažuje, saj je ves čas okoli nas. Sedaj, ko sediva v tej kavarni, je v ozadju glasba in nenehno govorjenje. Kot da bi se nekako prifiltrirala skozi. (smeh) Zato mislim, da je glasba sama tudi neka vrsta onesnaževanja,« je povedala Ida Meidell Blylod.

Ker Švedska velja za ekološko ozaveščeno državo, me je zanimalo, kaj meni o Sloveniji. »Svoje vtise lahko strnem le glede na ljudi, ki sem jih spoznala tukaj. Ti se zelo dobro zavedajo problemov. Lahko rečem, da ne opažam ekstremnih razlik, bolj ali manj je stanje isto,« je zaključila glasbenica.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

V razpravi Evropskega parlamenta o resoluciji za konferenco o podnebnih spremembah COP18 je slovenska poslanka dr. Romana Jordan prisotne pozvala:

»Kriza ne sme biti izgovor za zanemarjanje podnebnih sprememb. Podnebne spremembe so globalni problem, ki terjajo ubrano mednarodno ukrepanje. Menim pa, da so odzivi po enostranskem zvišanju ambicij v naši resoluciji odveč.«

Izrazila je tudi svoje zavedanje, da odločevalcem na evropski ravni marsikdo lahko očita, zakaj sploh ta konferenca, ko pa rezultati niso vidni. »Poslanci evropskega parlamenta moramo biti na Konferenci o podnebnih spremembah v Dohi zelo odločni, da morajo biti države bolj ambiciozne in da morajo ukrepati takoj. Obupati ne smemo, vseeno še ni prepozno, morali pa bomo biti bolj ambiciozni,« je dejala.

Čeprav so poročila črna, je napredek, ki se je vendarle zgodil v petih letih od Balija do danes, presenetljiv. Do sedaj je bilo na globalni ravni dogovorjeno že, da globalni dvig temperature ne sme preseči 2 °C; oblikovana je bila globalna omejitev izpustov; ustanovljena sta bila Zeleni podnebni sklad in instrument za prenos tehnologij; vzporedno pa je bilo sprejetih še mnogo drugih načelnih političnih dogovorov, kjer se delo nadaljuje z definiranjem podrobnosti.

Več o razpravi si lahko preberete tukaj.

Vir: http://www.rjordancizelj.si/