Planet Zemlja

Na prvem Eko Rallyju zmagala posadka Igor Trebec in Vladimir Stankovič z Volvom V50 1.6d ter povprečno porabo 4,46 litra goriva na 100 km

Nobena od 14 posadk ni presegla povprečja 6 litrov goriva na 100 km

(Logarska dolina, 15. 11.) Včerajšnji prvi slovenski Eko Rally 2009, ki sta ga organizirala društvo Planet Zemlja in družba Avto Aktiv, je v celoti uspel. Udeležilo se ga je 14 ekip vse pa so varno in brez zapletov prepeljale 200 km dolgo traso rallyja od Trzina do Logarske doline. Organizatorji ocenjujejo, da rezultati dokazujejo smiselnost in potrebnost tovrstnih prireditev. Vse posadke so se namreč izziva lotile izjemno resno ter hkrati upoštevale navodila, ki so jih dobile od inštruktorjev pred startom. Čeprav so bila med tekmovalnimi vozili tudi večja prestižnejša in tista s štirikolesnim pogonom, nobena od posadk na dokaj zahtevni trasi s tremi daljšimi vzponi in nekaj urbanimi okolji s semaforiziranimi križišči, ni presegla povprečja 6 litrov goriva na 100 kilometrov. Tako dobri rezultati so nekoliko presenetili tudi same tekmovalce. Med najbolj prizadevnimi tekmovalci je bila tudi ambasadorka Švedske v Sloveniji, njena ekscelenca Inger Ultved s soprogom, ki sta z vozilom na bencinski pogon Volvo C30 dosegla zavidljivo nizko povprečje porabe 5,4 l goriva na 100 kilometrov.

Še preden so lahko sedli v vozila, je posadke čakala prva naloga. S pomočjo spletne strani Zavarovalnice Maribor so morali namreč izračunati svoj CO2 odtis. Naloge pa so morali opraviti tudi na vsakem od predvidenih postankov. V Termah Snovik so odgovarjali na vprašanja povezana z ekološkim ogrevanjem na biomaso, v Pivovarni Laško so morali določiti tisto embalažo, ki bi jo v Sloveniji morali učinkoviteje zbirati kot povratno. V Velenju so preizkušali Volvov varnostni sistem za preprečevanje trkov vozil, kadar pri speljevanju nismo dovolj pozorni na vozilo pred nami. Posadke so takoj po startu dolile gorivo na Petrolovem bencinskem servisu v Mengšu ter nato pred koncem rallyja na Petrolovem bencinskem servisu v Solčavi, med katerima so prevozili približno 180 kilometrov. Vse posadke so uporabljale nova Petrolova Ultimax goriva. Na cilju pred Hotelom Plesnik v Logarski dolini so morale posadke opraviti še dve zabavni nalogi, ki izhajata iz starih tradicionalnih iger – met »čoka« in nošenje jajca na leseni žlici.

Po pregledu vseh opravljenih nalog, kontroli časa prihoda na cilj in izračuna količnika porabe goriva ter mase vozila, ki so ga dvočlanske posadke uporabljale, so organizatorji razglasili rezultate Eko Rallyja 2009. Po »posebnem izračunu«, ki ga za podobne dogodke uporabljajo v društvu Planet Zemlja in so ga nekateri poimenovali tudi »logarska kuhinja«, so soglasno ugotovili, da si je 13 posadk razdelilo drugo mesto, zato so vse prejele posebna darila sponzorjev dogodka. V skladu s filozofijo društva pa so nato razglasili tisto posadko, ki se je v skupnem seštevku vendarle nekoliko bolje odrezala od vseh ostalih.

Za zmagovalno posadko prvega slovenskega Eko Rallyja 2009 so tako razglasili Igorja Trebca, predsednika Sveta zavoda Kobilarna Lipica in Vladimirja Stankoviča, večkratnega evropskega in slovenskega prvaka v gorsko-hitrostnih preizkušnjah. Zmagovalna posadka je za pot med obema kontrolnima Petrolovima bencinskima servisoma porabila 8,02 litra dizelskega goriva, kar pomeni povprečno porabo 4,46 litra goriva na 100 kilometrov. Posadka je uporabljala vozilo znamke Volvo V50 1.6d z maso praznega vozila nekaj nad 1.400 kilogrami.

Po razglasitvi zmage je posadka organizatorjem in sotekmovalcem razkrila tudi nekaj skrivnosti tako uspešnega nastopa. Med drugim tudi to, da je bil voznik Igor Trebec - torej predsednik sveta zavoda, ki skrbi za nekaj sto konjev na katere smo ponosni prav vsi Slovenci in najbrž se je ta skrb odražala tudi pri tistih pod pokrovom avtomobila. Hkrati pa je voznik posebej poudaril, da se za zmago gotovo ne bi mogla potegovati, če ne bi bilo stalnih navodil glede načina vožnje in odlične navigacije Vladimirja Stankoviča.

Foto 1: Udeleženci so najprej prisluhnili navodilom inštruktorjev Avto Aktiva glede načinov varčne in varne vožnje

Miran Vodovnik iz ekipe Pivovarne Laško si je natančno izračunal CO2 odtis

Njena ekscelenca Inger Ultved je pozorno prisluhnila nalogi v Termah Snovik

Tudi Igor Trebec in Vladimir Stankovič sta bila zelo koncentrirana pri odgovorih glede ekološkega načina ogrevanja v Termah Snovik

Preizkušanje Volvovega varnostnega sistema za preprečevanje trkov. Tokrat je bila ovira zgolj napihnjena …

Samo Kapjut in Dušan Brulc iz ekipe Zavarovalnice Maribor poslušata navodila moderatorja glede opravljanja zadnje naloge rallyja

Anja Štulac iz ekipe Unicredit leasing je izbrala dokaj zahtevno, a elegantno koreografijo nošenja jajca na leseni žlici

Da bi zagotovili fair play, so Mirana Vodovnika preventivno diskvalificirali in za ekipo Pivovarne Laško je metal čok kar njegov oče – Miran je lahko le navijal

Kljub temu, pa se je zelo izkazal v zanj verjetno neobičajni disciplini

Njena ekscelenca Inger Ultved se je tudi zadnji nalogi temeljito posvetila

Za ekipo Big Banga jo je opravil Zoran Memon

Nošenja jajca na leseni žlici se je ponosno lotil tudi Miha Umek iz ekipe Petrola

Darjo Ribarič iz okoljskega društva Vivamar je moderator celo prepričal, da si pred zadnjo nalogo vzameta nekaj časa za poziranje fotografom

Glasbenik Andrej Vozlič (Juliette Justine) si je gotovo zaželel, da bi v metu čoka lahko premagal Mirana Vodovnika … vsaj pri oceni za umetniški vtis

Kot vedno se na koncu najbolj veselijo zmagovalci. Igor Trebec in Vladimir Stankovič ob razglasitvi rezultatov rallyja.

V luči svetovega podnebnega vrha ZN v Koebenhavnu je Državni zbor RS oblikoval predlog deklaracije o dejavni vlogi Slovenije v boju proti podnebnim spremembam. Poslanec Socialnih Demokratov Matevž Frangež je o predlogu deklaracije dejal:

“Čas je, da ukrepamo. Predlog deklaracije postavlja Državni zbor kot najvišji organ demokratične oblasti na vodilno mesto v zavzemanju Slovenije, da dosežemo učinkovit in ambiciozen globalni dogovor za boj proti podnebnim spremembam in na nujno prilagajanje na njihove nezaustavljive posledice in hkrati opredeluje poziv k oblikovanju učinkovite politike za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo in družbo trajnostnega razvoja.”

V društvu Planet Zemlja letos prvič organiziramo EKO RALLY, s katerim želimo poudariti pomen in vpliv učinkovitega načina vožnje na porabo goriva in izpuste v okolje. Ni namreč dovolj, da se pri nakupu odločimo za avtomobil s karseda nizkimi izpusti CO2, pomembno je predvsem, da ga znamo tudi pravilno uporabljati. S tako vožnjo pa pozitivno vplivamo tudi na varnost v cestnem prometu!
V sodelovanju z družbo Avto Aktiv pripravljamo posebno preizkušnjo na 200 kilometrov dolgi progi od Trzina do Logarske doline, na kateri ne bosta pomembni hitrost in moč motorja ampak voznikova spretnost, upoštevanje pravil in načel okolju prijazne vožnje.
Dogodek bo potekal pod geslom ZA MANJ IZPUSTOV IN VEČJO VARNOST V PROMETU!
Več o dogodku boste izvedeli v prihodnjih dneh.

Člani društva Planet Zemlja aktivno sodelujejo v procesu sprejemanja novega Zakona o davku na motorna vozila. V zadnjih mesecih so poslance in poslanke Državnega Zbora RS z več empiričnimi analizami opozarjali na nedoslednosti v zakonu, ki bi imele za posledico tako manjše okoljske učinke, kot tudi slabši javnofinančni izplen zakona. Pred nekaj dnevi so poslancem poslali že tretjo analizo zakonskih določil in jim tudi predlagali naj zakon popravijo v treh ključnih točkah.

1. Da se povišajo davčne stopnje za uvožena stara rabljena vozila, saj analize kažejo, da je teh vozil med prvič registriranimi že približno tretjina. Ta predlog so podprle tudi vse koalicijske stranke na usklajevanjih pred sejo odbora in je bil tudi s strani odbora sprejet.

2. Da se do leta 2012 izenačijo davčne stopnje za avtomobile z bencinskimi in dizelskimi motorji, ki dosegajo standard izpustov Euro5. Amandma je na pobudo društva vložil poslanec Zaresa Damijan Perne. S tesno večino je Odbor DZ za finance amandma podprl. Poslancem, ki so ga podprli se iskreno zahvaljujemo, da so prisluhnili stroki.

Društvo je namreč tudi na podlagi mnenj vodilne znanstveno raziskovalne institucije s področja kemijske tehnologije ter slovenskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami dokazalo, da bi bili učinki dvojne davčne lestvice ob dejstvu, da motorjev s standardi izpustov Euro6 na trgu ne bo še nekaj časa, hibridna vozila pa so zaenkrat tudi ob olajšavah cenovno še vedno nezanimiva, ravno nasprotni in bi lahko izpuste CO2 celo povečali. Izpuste CO2 je po trdnem prepričanju društva potrebno začeti zniževati takoj in s tehnologijami, ki so na voljo. Trditve nekaterih uradnikov ministrstev, da bi dvojna davčna lestvica lahko imela učinek na znižanje koncentracij ozona in prašnih delcev v mestih, pa so se izkazale za povsem brez strokovnih podlag.

3. Da se omogoči vsaj simbolična davčna olajšava za avtomobile, ki presegajo minimalni evropski standard materialov, ki jih je mogoče razgraditi ali reciklirati (85%). Tudi ta amandma je vložil poslanec Zaresa Damijan Perne, žal pa ga odbor ni podprl. Pri razpravi o tem amandmaju pa je člane društva naravnost šokirala ”informacija” uradnikov, ki so poslancem zatrdili, da ne poznajo evropskih normativov, ki bi te standarde določali, zato bi bilo tak člen težko nadzirati. Društvo je poslalo poslancem informacijo, da te normative ureja direktiva št. 2005/64/EC v skladu z direktivo 2000/53/EC. Kljub temu pa je večina poslancev odbora glasovala proti amandmaju. Vsekakor pa se ob tem postavlja tudi vprašanje, kako slovenski uradniki nadzirajo izvajanje obeh evropskih direktiv na področju Republike Slovenije, če jih ne poznajo?

V društvu upajo, da bo predlagane amandmaje v drugem branju podprl tudi Državni Zbor Republike Slovenije. Hkrati izražajo razočaranje, da se tako vlada, kot nekateri poslanci koalicijskih strank na strokovne analize do sedaj sploh niso odzivali. Ker gre za strokovno dokaj zahtevno temo, društvo priporoča tako vladnim uradnikom, kot poslancem Državnega Zbora, da vsaj v nekaterih primerih vendarle prisluhnejo argumentom stroke in empiričnim izračunom.

Evropska mesta z več kot 200.000 prebivalci se lahko potegujejo za naziv zelene prestolnice Evrope 2012 in 2013. Gre za ugledno nagrado, ki jo podeljuje Evropska komisija in pomeni priznanje mestom, ki dosledno dosegajo visoke okoljske standarde in se ves čas zavzemajo za velikopotezne ukrepe, nadaljnje izboljšanje okolja ter trajnostni razvoj.

Prijavijo se lahko mesta z več kot 200.000 prebivalci iz vseh držav članic EU, držav kandidatk (Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Hrvaška) ter Islandije, Norveške in Lihtenštajna. Prijave bodo ocenjene na podlagi 11 okoljskih meril, med katerimi so lokalni prispevek k boju proti podnebnim spremembam, količina odpadkov in gospodarjenje z njimi, narava in biološka raznovrstnost, promet, zrak in voda.

Mesta se lahko prek spleta prijavijo do 1. februarja 2010, zmagovalni mesti pa bosta predvidoma razglašeni oktobra 2010. Prva dobitnika nagrade za zeleno prestolnico Evrope sta bila znana februarja letos. Stockholm bo zelena prestolnica Evrope leta 2010, Hamburg pa leta 2011.

Več informacij je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/09/1576&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en

Več informacij o nagradi je na voljo na spletni strani, kjer se mesta lahko prijavijo: http://ec.europa.eu/education/languages/news/news2853_en.htm

Evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj je na oktobrskem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu izrazila skrb nad časovnim okvirom ciljev Københavnskega sporazuma, ki se nanaša na leto 2020 oz. 2050, saj strokovnjaki opozarjajo, da je potrebno začeti zniževati globalne izpuste že leta 2015.

Poudarila je, da je potrebno decembra v Københavnu sprejeti celovit sporazum, ki bo vključeval vse države in ne le Evrope, saj predvsem v državah v razvoju prihaja do t.i. uhajanja ogljika. Dodala je še, da morajo tudi te države prevzeti svoj del odgovornosti, sicer rezultati ne bodo zadovoljivi.  Poleg tega bi morali v mednarodnih pogajanjih posvetiti veliko pozornosti tudi nadaljnjemu razvoju in uporabi tehnologij, ki omogočajo učinkovito rabo fosilnih goriv brez izpustov toplogrednih plinov, saj je prepričana, da se rabi fosilnih goriv v tako kratkem času ne bomo mogli odreči. Kar pa Evropa lahko stori sedaj, je povečanje finančnega deleža v sedmem okvirnem programu, ki je namenjen mednarodnemu sodelovanju na področju podnebnih sprememb.