Planet Zemlja

Tokrat sem se pogovarjala s švedsko glasbenico Ido Meidell Blylod, ki je strune violine spoznala že pri rosnih petih letih in počasi obveznost razvila v strast. Med drugim sva se dotaknili tudi tematike onesnaževanja in kako ona gleda na glasbo kot onesnaževalko.

»Menim, da glasba precej onesnažuje, saj je ves čas okoli nas. Sedaj, ko sediva v tej kavarni, je v ozadju glasba in nenehno govorjenje. Kot da bi se nekako prifiltrirala skozi. (smeh) Zato mislim, da je glasba sama tudi neka vrsta onesnaževanja,« je povedala Ida Meidell Blylod.

Ker Švedska velja za ekološko ozaveščeno državo, me je zanimalo, kaj meni o Sloveniji. »Svoje vtise lahko strnem le glede na ljudi, ki sem jih spoznala tukaj. Ti se zelo dobro zavedajo problemov. Lahko rečem, da ne opažam ekstremnih razlik, bolj ali manj je stanje isto,« je zaključila glasbenica.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

V razpravi Evropskega parlamenta o resoluciji za konferenco o podnebnih spremembah COP18 je slovenska poslanka dr. Romana Jordan prisotne pozvala:

»Kriza ne sme biti izgovor za zanemarjanje podnebnih sprememb. Podnebne spremembe so globalni problem, ki terjajo ubrano mednarodno ukrepanje. Menim pa, da so odzivi po enostranskem zvišanju ambicij v naši resoluciji odveč.«

Izrazila je tudi svoje zavedanje, da odločevalcem na evropski ravni marsikdo lahko očita, zakaj sploh ta konferenca, ko pa rezultati niso vidni. »Poslanci evropskega parlamenta moramo biti na Konferenci o podnebnih spremembah v Dohi zelo odločni, da morajo biti države bolj ambiciozne in da morajo ukrepati takoj. Obupati ne smemo, vseeno še ni prepozno, morali pa bomo biti bolj ambiciozni,« je dejala.

Čeprav so poročila črna, je napredek, ki se je vendarle zgodil v petih letih od Balija do danes, presenetljiv. Do sedaj je bilo na globalni ravni dogovorjeno že, da globalni dvig temperature ne sme preseči 2 °C; oblikovana je bila globalna omejitev izpustov; ustanovljena sta bila Zeleni podnebni sklad in instrument za prenos tehnologij; vzporedno pa je bilo sprejetih še mnogo drugih načelnih političnih dogovorov, kjer se delo nadaljuje z definiranjem podrobnosti.

Več o razpravi si lahko preberete tukaj.

Vir: http://www.rjordancizelj.si/

V preteklem tednu je na Osnovni šoli Vodice potekala okrogla miza z naslovom »Skozi presto okušaj po vodiško«, na kateri so se obiskovalci  spominjali številnih starih jedi, ki so bile po večini pripravljene s pomočjo pridelkov z domačega vrta ali polja, na jedilniku pa je bilo tudi domače meso.

Učenci vodiške šole namreč sodelujejo v projektu Turizmu pomaga lastna glava v organizaciji Turistične zveze Slovenije, letošnja tema pa je Potuj z jezikom.

Na okrogli mizi so vsi zbrani preučevali stare vodiške jedi, njihovo poimenovanje in stare izraze, ki so jih Vodičani uporabljali pri obedovanju.  Z nasmehom na ustih in nostalgičnim pogledom pa so se spominjali tudi starih navad v družinah.

Vse pridobljene podatke bodo učenci koristno uporabili. Zaključek projektnega dela bo turistični proizvod, ki bo pripomogel k prepoznavnosti občine Vodice, javno pa ga bodo predstavili v mesecu aprilu.

Evropski komisar za okolje, dr. Janez Potočnik, nam je v pogovoru med drugim tudi odgovoril na vprašanje, če se mu zdi, da danes otroci več vedo o odnosu do okolja in če bi lahko rekli, da nas bolj nadzorujejo, kot pa se od nas učijo.

»Vsi se vedno bolj zavedamo pomena odgovornega odnosa do okolja. Mislim, da je tudi mladina bolj ozaveščena, čeprav se spomnim, da smo tudi v času, ko sem še sam hodil v šolo, še počeli marsikaj okolju koristnega in vzgojnega: zbirali smo star papir, čistili okolico šole in podobno. Vse več je tudi koristnih informacij o tem, kako skrbeti za okolje, varčevati z energijo itn.,” je dejal dr. Potočnik in poudaril, da je pomembno in tudi poučno prisluhniti mladim. “Vendar pa mislim, da bomo načeloma vedno odrasli tisti, ki s svojim vzorom, vede ali nevede, vplivamo na vzgojo in vrednote naših otrok. Sicer pa lahko odkrito priznam, da se, odkar sem postal komisar za okolje, ob vseh informacijah, ki so mi na voljo, bolj zavedam pomembnosti ohranjanja okolja in tudi moči, ki jo pravzaprav imamo kot posamezniki. Lani sem sodeloval v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu in bil sem prijetno presenečen, kako je majhna skupina aktivistov uspela premakniti četrt milijona ljudi,« je še dodal dr. Janez Potočnik.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Na letošnji natečaj »Planetu Zemlja prijazna občina«, ki se bo slavnostno zaključil v četrtek, 11. oktobra, z razglasitvijo zmagovalnih občin v okviru sejma Narava-zdravje, se je prijavilo veliko novih občin in vse, ki so bile do sedaj že nagrajene.

Tudi letos smo k sodelovanju na natečaj povabili strokovnjake z različnih področij, med drugim tudi Damjana Oražma z oddelka za stike z lastniki gozdov in javnostjo na Zavodu za gozdove Slovenije, ki je mnenja, da anketa v okviru natečaja Planetu Zemlja prijazna občina Zavodu za gozdove Slovenije prinaša pomembna sporočila o uspešnosti njihovega dela z lokalnimi skupnostmi in javnostjo na splošno.

»S pomočjo anketnih vprašalnikov, ki jih prejmemo preko natečaja Planetu Zemlja prijazna občina, precej lažje prepoznavamo vlogo in funkcijo gozdov, stopnjo aktivnosti gospodarjenja z gozdovi ter trende teh elementov, rabe lesa za različne namene (gradnja, lesna biomasa ipd.) in stopnjo prepoznavnosti zavoda pri lokalnih skupnostih.«

Ker ravno teče teden mobilnosti, smo se z Blažem Golobom, direktorjem Centra za podporo e-upravljanju EU, med drugim pogovarjali tudi o problemu javnega potniškega prometa.

»Javni potniški promet je v razvitih državah pomembna alternativa osebnemu motoriziranemu prevozu in pomembno prispeva k socialni enakopravnosti na področju mobilnosti ter k vključevanju vseh družbenih skupin v socialne kroge. Prav tako razvit javni promet pomembno zmanjšuje gnečo na cestah v mestih, povečuje energetsko in stroškovno učinkovitost prometnega sistema, povečuje prometno varnost, zmanjšuje onesnaževanje ozračja z onesnaževalci, ki škodujejo zdravju ljudi in varstvu rastlin, zmanjšuje obremenjevanje okolja s hrupom ter izpuste toplogrednih plinov.«

Da je Slovenija na področju javnega prometa v zadnjih 30 letih povsem zastala in se je stanje mobilnosti premočno nagnilo v korist individualnega, avtomobilskega prometa, dokazujejo kazalci mobilnosti, ki nas uvrščajo med najbolj motorizirane narode v Evropi. »Mobilnost povprečni slovenski družini predstavlja večji strošek, kot je to v večni drugih evropskih držav, sektor javnega potniškega prometa pa je med najbolj podhranjenimi v Evropi. Zato je na področju JPP potrebno preusmeriti prizadevanja politike in stroke in omenjene negativne trende obrniti v pozitivno smer. Prav tako je pomembno spodbujati spreminjanje potovalnih navad ljudi in ponuditi kakovostno, učinkovito in finančno privlačno alternativo prevozu z osebnimi avtomobili,« je še povedal Blaž Golob.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.