Planet Zemlja

Poletje, vroči dnevi in uničevalna toča so nas skupaj z vprašanji odpeljali do doc. dr. Klemena Berganta, direktorja Urada za meteorologijo na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Z njim smo se pogovarjali o vremenu, spremembah in njihovih posledicah.

»Spremenjena poletja v naših krajih so zagotovo povezana z globalnim segrevanjem in posledičnimi podnebnimi spremembami, ki jim v veliki meri botruje človek. Podnebnim spremembam žal ne moremo več ubežati. Z omejitvami izpustov toplogrednih plinov jih lahko še ublažimo, predvsem pa se bomo morali nanje čim bolje prilagoditi.«

Zanimalo nas je tudi, koliko lahko posameznik prispeva k izboljšanju položaja, ob čemer nam je Bergant povedal: »Vsak izmed nas prispeva k izpustom toplogrednih plinov, kar pomeni, da lahko tudi vsak izmed nas nekaj prispeva k njihovi omejitvi - predvsem z bolj smotrno rabo energije in drugih virov. To npr. pomeni, da ne pretiravamo z ogrevanjem ali ohlajanjem prostorov; da uporabljamo energijsko varčne električne naprave; da ugašamo luči in električne naprave, ko jih ne potrebujemo; da ponovno uporabimo embalažo oziroma uporabljamo embalažo za večkratno polnjenje; da recikliramo odpadke; da uporabljamo javni promet in kolesa namesto osebnih avtomobilov; da uporabljamo trajnejše proizvode; da varčujemo z vodo; da jemo več sezonske, lokalno pridelane hrane in še bi lahko naštevali.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Pred predajo predsedovanja Evropski uniji je bil naš sogovornik madžarski veleposlanik v Sloveniji dr. István Szent-Iványi. Med pogovorom je izpostavil interes odličnega sodelovanja s Slovenijo ter med drugim povedal: »Varovanje voda in okolja je bilo eno izmed ključnih prioritet madžarskega predsedovanja Evropski uniji, zato smo v tem duhu in slogu tudi pripravili ulični festival v Kopru.«

Poudaril je tudi, da se Evropska unija zaveda pomena varovanja okolja, a vendar po besedah madžarskega veleposlanika »ni tovrstnega zavedanja nikoli preveč, zato je bila pereča tema med madžarskim predsedovanje redno uvrščena na dnevni urnik«.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Francoska veleposlanica v Sloveniji Nicole Michelangeli je sicer diplomantka Inštituta za politične vede v Strasbourgu, ki ima večletne izkušnje v diplomaciji, a pri svojem delu posebno pozornost posveča tudi okoljevarstvenim vprašanjem.

V pogovoru nam je povedala: »Če želimo ljudi prepričati v reševanje našega planeta, morajo to razumeti kot prioriteto in primaren pogoj za našo prihodnost. Res je, treba je začeti že pri najmlajših v vrtcu, a vendar gre za vseživljenjski proces, ki zajema slehernega posameznika in njegove odločitve.«

Po njenih besedah se ljudje in politiki danes zavedajo pomena varstva okolja in zato je vse, kar še potrebujemo, le politična volja.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Foto: Francosko veleposlaništvo

Jure Murko, stand up komik, se je na vprašanje o svojem vložku v okolje v svojem slogu pošalil: »Za okolje bom največ v življenju naredil v tistem trenutku, ko bo krematorij spremenil moje telo v kup pepela in le-to ne bo moglo več smetiti planeta. Pa še pepel je dobro gnojilo.«

Nato je malce bolj resno dodal, da se ima za okoljsko osveščenega. »Sicer mislim, da je to stvar vzgoje, vendar se trudim. Priznam pa, da sem se kdaj že obnašal neekološko. Hmmm, šale na temo okolja se tako iz glave ne spomnim, mislim pa, da prihaja čas, ko se bo narava sama pošlila na naš račun. In verjemite mi, da bo »punchline« tega vica pustil močne posledice na človeški kolektivni zavesti.«

Pogovor si v celoti lahko preberete na razglej.se.

V petek nas je na letošnji Eko konferenci nagovorila tudi Nada Pavšer, ki kot ambasadorka promovira projekt EU za inovativno in raziskovalno delo na področju energije U4 ENERGY, posebej pa je poudarila, da je vgraditev znanja v pridobivanje novih navad in ustvarjalnih poti za ravnanje z energijo, iskanje novih načinov uporabe alternativnih virov energije pri mladih zelo pomembno. »Prav v okviru projekta U4 Energy, ki je vseevropski projekt in trenutno poteka v 27 državah, tudi v slovenskih šolah, je skupni cilj mlade navaditi na ustvarjalno in inovativno delo v okviru varčevanja z energijo.«

Izpostavila je tudi zanimivo dejstvo raziskav strokovnjakov in povzela: »Tisoč šol, kolikor jih je v Sloveniji, bi lahko zgolj z mehkimi ukrepi privarčevali 8,5 milijonov evrov letno in vse to le z bolj umnim in skrbnim ravnanjem s toplotno energijo, z manjšimi investicijami in izolacijo. Obenem so izračunali, da bi istočasno zmanjšali tudi do 45.000 ton ogljikovega dioksida. Takšne številke mlade ne le vzgajajo, ampak so tudi dejanski prispevek k trajnostnemu izobraževanju in trajnostnemu ravnanju.«

Na letošnji Eko konferenci, ki se je zaključila prejšnji teden, je kot glavna govornica panela Energetika včeraj, danes, jutri nastopila tudi evroposlanka dr. Romana Jordan Cizelj. O temperaturi ozračja, ki v zadnjem času preseneča povsod po svetu, je dejala:

»Podnebne spremembe so kompleksen pojav, ki vpliva na to, da je ravnotežje ekosistemov porušeno. Zato prihaja do ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave, neurja, suše, in ki ne povzročajo le velike materialne škode, ampak so lahko potencialno nevarni za človekovo zdravje. Težko je napovedati dejanski vpliv in oblikovati prihodnje scenarije podnebnih sprememb, vendar pa v znanstveni skupnosti obstaja enotno mnenje, da se podnebne spremembe že dogajajo. V okviru 4. poročila so znanstveniki Mednarodnega panela za podnebne spremembe pod okriljem Združenih narodov zapisali, da bodo posledice podnebnih sprememb, ki jih zaenkrat še lahko obvladujemo, postale nepopravljive, ko bo segrevanje doseglo stopnjo 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Znanstveniki napovedujejo nadaljnji dvig temperature na srednji rok in opozarjajo, da moramo ukrepati na vseh ravneh. Prehod v trajnostno gospodarstvo bo zahteval konkretne ukrepe, odpirajo pa se tudi nove poslovne priložnosti, prenos znanja in zelenih tehnologij.«

 Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.