Planet Zemlja

V ponedeljek objavljeni satelitski posnetek kaže, da je obseg ledu na Arktičnem morju trenutno blizu minimumu, kar so ga kadarkoli zabeležili v tem obdobju leta.

Taljenje ledu na Arktičnem morju bi po mnenju znanstvenikov lahko botrovalo ekstremnim temperaturam, tako visokim kot nizkim. Taljenje ledu je tako lahko bil razlog za nenavadno toplo pomlad lani, verjetno pa je botrovalo tudi močnemu sneženju in mrzli pomladi v Evropi in Severni Ameriki letos.

Tako površina kot tudi količina morskega ledu, ki se vsako leto oblikuje in nato topi v Arktičnem oceanu, je lansko jesen padla na rekordno nizko raven. V ponedeljek objavljeni satelitski posnetki pa kažejo, da je površina ledu šesta najmanjša v tem zgodnje pomladnem času odkar obseg arktičnega ledu spremljajo s sateliti.

Tudi Ameriška agencija za oceane in ozračje trdi, da segrevanje Arktičnega morja vpliva na vreme na severni polobli. ”Zaradi izgube ledu v Arktično morje prodira več sončne energije in zaradi tega lahko v Severni Ameriki in Evropi pričakujemo več ekstremnih vremenskih pojavov, kot so močno sneženje, vročinski valovi in poplave,” navajajo.

Vir: http://dne.enaa.com/E-svet/Znanost/Zakaj-je-letosnja-pomlad-mrzla-in-zasnezena.html?ref={59A26A17-E8CE-4BDF-A10C-1B0793736E09}&utm_source=enovice_dne_28032013&utm_medium=email&utm_term=02_novica02&utm_campaign=dne

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Društvo Planet Zemlja je že pred leti opozarjalo poslance Državnega zbora RS in vlado RS na slabo urejeno področje podeljevanja koncesij za komercialno izkoriščanje vodnih virov. Vladna uredba, ki velja na tem področju že zelo dolgo časa predpisuje izjemno zapleten postopek ugotavljanja stanja vodnih virov in tako povzroča velike zaostanke pri izvajanju potrebnih postopkov ter izdaje odločb. Hkrati je vladna uredba tudi vsebinsko popolnoma neprimerna, saj v ničemer ne stimulira racionalne rabe vodnih virov. Uredba namreč določa koncesijsko dajatev na podlagi količin prodanih pijač in ne na podlagi količin porabljene vode, kar samo po sebi pomeni, da podjetij ne stimulira k racionalni rabi vodnih virov.

Društvo Planet Zemlja je zato že pred leti in celo ob sodelovanju večjih slovenskih proizvajalcev pijač, ki so tudi sami opozarjali na problematiko koncesij, pripravilo predlog nove vladne uredbe, ki bi postopke podeljevanja koncesij bistveno skrajšala, koncesijsko dajatev pa zastavila tako, da bi bila podjetja stimulirana k racionalni rabi
vodnih virov, vendar se slovenska politika na predloge ni odzivala.

Po mnenju društva Planet Zemlja je sicer Računsko sodišče pravilno ugotovilo, da se z vodnimi viri v Sloveniji gospodari slabo in neracionalno, na žalost pa ni dovolj jasno definiralo razlogov, ki po trdnem prepričanju društva ležijo predvsem v slabo pripravljeni regulativi.

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Evropska komisija je včeraj naredila prvi korak do novega okvira politike EU o podnebnih spremembah in energiji za obdobje do 2030. Sprejela je zeleno knjigo, s katero odpira javno posvetovanje o vsebini te politike za obdobje do 2030.

Zelena knjiga odpira vrsto vprašanj v zvezi s podnebnimi in energetskimi cilji, ki bi jih bilo treba določiti za obdobje do leta 2030, doseganju skladnosti med različnimi instrumenti politike, vlogi energetskega sistema v konkurenčnosti EU ter upoštevanju različnih zmogljivosti držav članic za ukrepanje. Komisija namerava novi okvir podnebne in energetske politike EU, ki ga bo pripravila na podlagi mnenj držav članic, institucij EU in zainteresiranih skupin, predložiti do konca tega leta.

Javno posvetovanje bo potekalo do 2. julija 2013 prek spletne strani: http://ec.europa.eu/energy/consultations/20130702_green_paper_2030_en.htm

Vir: PEK

Evropska komisija je včeraj sprejela končno porazdelitev sredstev EU za razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah za šolsko leto 2013/2014. V programu bo sodelovalo 24 držav članic in Hrvaška po pristopu, za sodelovanje pa se niso odločile Švedska, Finska in Združeno kraljestvo.

Za program bo v šolskem letu 2013/2014 skupaj na voljo 90 milijonov evrov sredstev, največje upravičenke pa so Italija, Poljska, Nemčija, Romunija in Francija. Slovenija bo iz programa za obdobje 2013/2014 prejela 671.775 evrov sredstev.

To bo peto leto izvajanja programa za razdeljevanje sadja v šolah. V zadnjem šolskem letu, za katerega so na voljo podatki, 2011/2012, je na ta način obroke sadja in zelenjave v šolah prejelo več kot 8,1 milijona učencev v sodelujočih državah članicah.

Program, za katerega EU zagotavlja sofinanciranje, ki ga morajo države članice dopolniti z javnimi ali zasebnimi sredstvi, pomeni pomembno pobudo za krepitev zdravega prehranjevanja med otroki, ki tako lažje razvijejo bolj zdrave prehranjevalne navade za vse življenje.

Vir: PEK

Foto: FreeDigitalPhotos.net

V vrtcu Nova Gorica je skupno 84 otrok in vzgojiteljic v okviru natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec sodelovalo pri projektu Eko beri.

Otroci so glede na različne starostne skupine prebirali različne knjigice z ekološko vsebino. Projekt je bil dobro sprejet, izdelali pa so tudi različne kreacije, vse od risbic pa do pravih umetnin.

Več o projektu si lahko preberete tukaj.

Hotelirji in gostinci v izolski občini so se zavezali, da bodo gostom ponujali le, kar bo zraslo na istrski zemlji. Pridelovalci in ponudniki lokalnih proizvodov pa so se zavezali, da jim bodo ponujali kakovostne, sledljive, ekološko ali integrirano pridelane proizvode.

Podpisniki pisma o nameri Kilometer nič so se zavezali, da bodo promovirali ponudbo lokalnih kmetijskih izdelkov, vse z namenom obiskovalcem ponuditi dodatno vrednost in razlog, da se bodo vračali v Izolo.

Pridelovalci in ponudniki lokalnih kmetijskih pridelkov pa se zavezujejo zagotavljati vrhunsko kakovost, ki temelji na lokalnih posebnostih in načinu pridelave ter zagotovljeni sledljivosti živil, ki so pridelana v skladu s standardi ekološke ali integrirane pridelave. Zagotavljajo tudi dobavo brez stroškov skladiščenja in prevoza.

Danilo Markočič, predsednik Turističnega združenja Izola je poudaril, da je ponudba hrane pomemben del turistične ponudbe, predvsem z vidika avtentičnosti in avtohtonosti. “Na razpisih je bil doslej glavni kriterij za izbor ponudnika hrane cena. Ekologija, višja kakovost, sledljivost niso bili predmet razpisov. S povezovanjem bodo gostinci imeli možnost izbire hrane ali od najboljšega soseda ali domače, kakovostnejše,” je razložil Markočič.

Vir: Primorske novice

Foto: FreeDigitalPhotos.net