Planet Zemlja

Društvo Planet Zemlja je že tretje leto zapored preverjalo potratnost in ekološko osveščenost slovenskih občin ob novoletnem okraševanju. Občine smo razdelili v tri kategorije: do 3.000 prebivalcev, med 3.000 in 10.000 ter nad 10.000 prebivalcev. Gospodarska kriza in zmanjševanje proračunskih sredstev se pozna pri večini občin, ki so odgovorile na naš vprašalnik. Kljub temu pa bo petina vprašanih občin - vse iz kategorije največjih občin - , za novoletno okraševanje porabila več kot 15.000 evrov, ena celo 71.000 evrov.

Anketne vprašalnike smo kot ponavadi naslovili na vse slovenske občine, a se je nanj odzvala le slaba sedmina občin. Količina okraskov in energetska potratnost, ki je pri večini občin vezana na javno razsvetljavo, bo pri treh četrtinah občin ostala enaka kot v prejšnjih letih. Manj kot 5.000 kw/h bo porabilo 60 % sodelujočih občin. Novoletne lučke bodo dve tretjini slovenskih občin krasile od 15 do 30 dni, medtem ko bodo v večjih občinah žarele dlje - tudi do 38 dni.

V manjših občinah po večini ne okrašujejo z LED svetili, medtem ko imajo srednje in velike občine že večino ali vsaj polovico okrasnih svetil okolju prijaznejših in energetsko manj potratnih.

Ob prestopu v leto 2013 bodo pirotehnični izdelki zameglili nebo le v treh srednjih in treh večjih občinah, medtem ko ostale slovenske občine ognjemeta ne bodo imele.

Skupni stroški bodo pri veliki večini sodelujočih občin (70 %) na enaki ravni kot prejšnja leta, pri ostalih pa bodo zaradi manjšega okraševanja nižji.

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Evropska komisija je včeraj predstavila predlog sedmega okoljskega akcijskega programa EU za obdobje do leta 2020. Cilji predlogov Komisije so varstvo narave, spodbujanje trajnostne rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in usmerjanje Evrope k blaginji in zdravju znotraj meja našega planeta. Za doseganje teh ciljev si odgovornost delijo EU in njene države članice.

Konkretni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključujejo opuščanje okolju škodljivih subvencij, preusmeritev obdavčenja z dela na onesnaževanje, pripravo sporazumov o partnerstvu med državami članicami in Komisijo o izvajanju okoljske zakonodaje EU ter razvoj sistema za sledenje odhodkom, povezanih z okoljem, v proračunu EU. Komisija v akcijskem programu opredeljuje devet prednostnih ciljev, med katerimi so na primer: varstvo narave in krepitev ekološke odpornosti; spodbujanje trajnostne, z viri gospodarne in nizkoogljične rasti ter učinkovito obravnavanje tveganj za zdravje, ki so povezana z okoljem.

Program določa okvir za podporo doseganju teh ciljev, med drugim prek boljšega izvajanja okoljske zakonodaje EU, najnovejših znanstvenih spoznanj, zagotavljanja naložb v podporo politikam na področju okolja in podnebnih sprememb ter izboljšanja načina vključevanja okoljskih vprašanj v druge politike. Program naj bi tudi povečal prizadevanja za bolj trajnostna mesta v EU in izboljšal zmogljivost EU za spoprijemanje z regionalnimi in globalnimi izzivi na področju okolja in podnebja. Predlog Komisije bosta obravnavala Evropski parlament in Svet EU. Ko bo dosežen dogovor, bo novi okoljski akcijski program postal zakonodaja EU.

Vir: PEK

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Modni kosi, ki ste se jih naveličali in ležijo v omari, naj postanejo koristni in nekomu polepšajo dan. Slovensko mednarodno združenje žensk SILA, ki letos 1. decembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prireja že 19. bazar, bo namreč poleg prodaje tipičnih izdelkov iz 38 držav, ki imajo diplomatska ali konzularna predstavništva v Sloveniji, pripravilo tudi akcijo Rute in šali iz predala spomina.

Članice združenja so s tovrstno akcijo pričele že pred tremi leti, ko je zaradi gospodarske krize postalo vse težje najti donatorje na slovenski stojnici. »Na ta način smo želele na nek način popestriti prodajo na naši stojnici,« je povedala Lidija Kunič, ena izmed članic skupine, ki skrbi za slovensko stojnico na bazarju. Rute so SILI darovale prijateljice in znanke, na pomoč so priskočile nekatere igralke, zbirali pa so jih tudi v Lions in Rotary klubih ter v določenih frizerskih salonih.

»Med kupci je bila tudi predsednikova soproga,« je še dodala Kuničeva in poudarila, da »so rute prodajale zelo poceni«.

Rute in šale zbirajo tudi letos, zato lahko tovrstne modne dodatke podarite SILI. Izkupiček prodanih dodatkov gre v dobrodelne namene.

Foto: FreeDigitalPhotos.net (slika je zgolj simbolična)

Evropska komisija je včeraj uradno odobrila, da se v omrežje Natura 2000 vključi nadaljnjih 235 območij, za katera so države članice predlagale, da se priznajo kot „za Skupnost pomembna območja”. Omrežje se je tako povečalo za skoraj 25.000 km2 neprecenljive narave.

Države članice bodo imele na voljo šest let, da vzpostavijo potrebne ukrepe za zaščito teh območij. Zadnja posodobitev zadeva 20 držav članic (med katerimi tokrat ni Slovenije) in zajema vseh devet biogeografskih regij omrežja - alpsko, atlantsko, črnomorsko, borealno, celinsko, makaronezijsko, sredozemsko, panonsko in stepsko regijo. Natura 2000 zdaj zajema 768.000 km2 (17,9 %) kopnega EU in več kot 217.000 km2 (približno 4 %) njenih morij.

Vir: PEK

Sadje, ki ga imate doma na kuhinjski polici, naj ne služi le lepi dekoraciji, ampak tudi vašemu zdravju in boljšemu počutju.

Sokovi iz sveže stisnjenih sadežev namreč izgrajujejo in odpravljajo pomanjkanja, predvsem rudnin, saj za današnjo prehrano na splošno velja, da je prerevna z rudninami in prebogata s ‘prazno’ energijo, predvsem s sladkorji, škrobom in maščobami. Ti sokovi so zelo koristna hrana za žleze in omogočajo njihovo učinkovitejše delovanje in nas s tem splošno krepijo.

Ker odpravljajo prehranska pomanjkanja, ob rednem in trajnejšem uživanju sveže stisnjenih sokov - vsaj nekaj tednov zapored - izgine tudi volčja lakota in skorajda ‘patološki’ apetit, ki je posledica kalorično bogate, a z bistvenimi sestavinami, kot so rudnine in vitamini, revne hrane, zaradi katere v vsem prehranskem obilju pravzaprav živimo v pomanjkanju.

Vir: bodieko.si

Foto: FreeDigitalPhotos.net

S pričetkom zadnjega tedna novembra in vse do 7. decembra bo v Dohi v Katarju potekala konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, na kateri udeleženci nameravajo utreti težavno pot do uresničitve lanskoletnega dogovora o okrepljenih ukrepih za boj proti podnebnim spremembam.

Evropska unija želi, da bi ob koncu konference dosegli soglasje, da se vsi elementi svežnja odločitev, dogovorjeni v Durbanu, do leta 2015 združijo v novem svetovnem podnebnem sporazumu. Poleg tega je EU katarsko predsedstvo pozvala, naj organizira ministrske razprave, na katerih bi se dogovorili o konkretnih ukrepih za dodatno zmanjšanje svetovnih emisij pred letom 2020. EU trdno vztraja pri svojem delu dogovora, doseženega v Durbanu, in zavezi, da bo sodelovala v drugem obdobju Kjotskega protokola.

EU državam v razvoju nameni največ uradne razvojne pomoči in finančnih sredstev za podnebne ukrepe na svetu. Na konferenci v Dohi bo pokazala, da je na dobri poti, da za obdobje 2010-2012 v skladu s svojo zavezo zagotovi celoten znesek v višini 7,2 milijarde evrov finančnih sredstev za hiter začetek izvajanja podnebnih ukrepov.

Vir: PEK

Foto: FreeDigitalPhotos.net