Planet Zemlja

Izkoristite proste urice med vikendom za preživljanje časa v naravi. Hoja v hribe ni le zdrava, ampak ste na ta način lahko tudi dobrodelni.

Akcija Gremo v hribe se namreč jutri nadaljuje in do poletnega premora so na sporedu še štirje dogodki. Tokratni Zlatorogov dogodek se iz severovzhodnega dela države seli na jug oziroma pod najvišji izvenalpski vrh pri nas - Snežnik. V soboto, 9. junija, bo Zlatorog obiskal Planinski dom na Sviščakih.

Prav tako se nadaljuje dobrodelna nota akcije, s katero Pivovarna Laško za vsakega pohodnika, ki se na dan dogodka vpiše v planinsko knjigo, nameni 1 evro za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva.

Druženje bo potekalo v soboto, 9. junija, prve planince pa pričakujejo pri planinskem domu na Sviščakih od 8. ure dalje.

V preteklem tednu je društvo Planet Zemlja Domu za starejše občane - Enota Kolezija podarilo izdelke otrok, ki so jih v šolskem letu 2011/2012 ustvarili znotraj projekta Eko beri.

Več kot 150 zanimivih, barvitih risbic in umetnin, podarjenih s strani osmih šol in vzgojno-varstvenih zavodov, so v Domu za starejše občane - Enota Kolezija z veseljem sprejeli in tudi priredili izjemno razstavo.

Ogledali smo si jo tudi mi in bili naravnost navdušeni.

Včerajšnji svetovni dan okolja, ki ga praznujemo že od leta 1972, smo v društvu Planet Zemlja obeležili z različnimi projekti: s pričetkom natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2012/13, s povabilom vseh slovenskih občin k sodelovanju v projektu Planetu Zemlja prijazna občina 2012 in s konferenco Odpadki in embalaža - problem in priložnost. S tem smo v ozaveščanje o pomenu našega odnosa do okolja vključili mlade, občinsko upravo in širšo javnost na eni strani, projekte pa zasnovali s pomočjo strokovnjakov.

Razpis na vseslovenski natečaj “Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2012/13″, ki letos poteka že tretje leto zapored, v njem pa je doslej sodelovalo že prek 110 zavodov in prek 15.000 otrok, smo poslali na vse slovenske osnovne in srednje šole ter vrtce. Natečaj smo v tem letu še razširili ter devetim sodelujočim projektom dodali še tri, doslej vabljenim javnim zavodom pa dodali še zasebne.

Poleg aktivnega vključevanja mladih v okoljsko ozaveščenost smo z razpisanim natečajem Planetu Zemlja prijazna občina 2012 na praznik našega okolja, že tretjič zapored povabili tudi vse slovenske občine. V letu trajnostne energije ki ga pišemo, smo področju ozaveščanja, skrbi za gozdove in ravnanja z odpadki, dodali še področje energetske varčnosti občin in njihovo sejemsko dejavnost. Prav tako se nam je pri izvedbi natečaja tudi letos pridružilo Gospodarsko razstavišče Ljubljana, ki bo znova, že tradicionalno, gostilo podelitev slavnostnih nazivov “Planetu Zemlja prijazna občina 2012″ v okviru sejma Narava - zdravje, med 11. in 14. oktobrom 2012. Največji prireditveni center je z željo, da bi tudi občine dobile priložnost na sejmu pokazati svoje dosežke na področju varstva okolja, pripravilo posebno ponudbo za razstavni prostor na sejmu, ki je vsebinsko v celoti posvečen skrbi za zdravo okolje prihodnjih generacij.

Ob robu svetovnega dneva okolja pa smo v Ventovarni skupaj z Agencijo za okolje pripravili konferenco z naslovom Odpadki in embalaža, problem in priložnost, na kateri so strokovnjaki s področja ekologije in gospodarstva ter politike, predstavili realno sliko ravnanja z embalažo in odpadki. Kljub temu da smo združili povsem nasprotujoča a še kako povezana stališča, so si bili udeleženci na koncu edini, da je pomembno, da smo se o tem pripravljeni pogovarjati.

Na konferenci je nastopil član odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Gašpar Gašpar Mišič, ki je s prisotnimi delil slabo izkušnjo z državo, ko je na lokalno skupnost prenesla odgovornost, pristojnosti pa ne. Ob tem je predlagal uvedbo okoljske takse. Rudolf Horvat, direktor družbe Saubermacher, ki je pooblaščena za izvajanje storitev gospodarnega ravnanja z odpadki je ugotovil, da okolje postaja močna industrijska branža, ki je prekosila celo turizem. Mag. Alan Ninčević iz Službe za varnost in zdravje pri delu v UKC Ljubljana je prikazal produkcijo odpadkov v tej ustanovi, ob tem pa povedal, da medtem ko na leto pridelajo 36 vrst različnih odpadkov, v veliki meri tudi nevarnih, se delež odpadkov primernih za ponovno uporabo, veča. Direktor podjetja Slopak, največjega slovenskega podjetja za ravnanje z odpadno embalažo Matej Stražiščar je dejal, da ljudje povzročamo odpadke že s samo odločitvijo o nakupih, ob tem pa kot velik problem navedel pomanjkanje nadzora, saj da inšpektorji ne nadzirajo dovolj ločevanja odpadkov. Član uprave Pivovarne Laško Matej Oset, odgovoren za proizvodno - tehnično področje, je prikazal spodbude Skupine Pivovarne Laško k uporabi povratne steklene embalaže in s tem reciklaže. Marjana Dermelj z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je predstavila vključevanje naprednih okoljskih konceptov v programske dokumente države in pokazala na izvor problema odpadkov, ki nastane že pri zasnovi izdelkov. Če ti ne bi vsebovali toksičnih substanc, bi jih bilo namreč možno po končani uporabi, vrniti nazaj v naravo.

Na današnji dan, 5. junija, ko praznujemo svetovni dan okolja, ki ga je leta 1972 razglasila Generalna skupščina ZN leta 1972, da bi zaznamovala začetek Konference o človekovem okolju v Stockholmu, je društvo Planet Zemlja razpisalo vseslovenski natečaj “Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2012/13″.

Natečaj poteka že tretje leto zapored, v njem pa je doslej sodelovalo že prek 110 zavodov in prek 15.000 otrok. Samo v tem šolskem letu je neposredno sodelovalo 8448 otrok v devetih različnih projektih.

Več o tem:
http://www.planet-zemlja.org/okolju-prijazna-sola/

Ob svetovnem dnevu okolja je društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Agencijo za okolje in Ventovarno pripravilo konferenco na vedno aktualno tematiko odpadkov.

V prvem delu konference, ki je zarisovala rdečo nit z naslovom Odpadki kot problem in poslovna priložnost, je predsedujoča govornica Barbara Avčin Tržan, v. d. generalne direktorice direktorata za okolje na MKO, kljub prvotno potrjeni udeležbi svojo prisotnost tik pred pričetkom konference opravičila. Razpravo je zato pričel član odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Gašpar Gašpar Mišič, ki je zbranim povedal: »Nekateri ljudje vohajo smrad, medtem ko drugi denar. Okusil sem slabo izkušnjo z državo, ko je na lokalno skupnost prenesla odgovornost, pristojnosti pa ne. Tako imamo operativni program, a vendar nimamo operativcev.« Ob tem je še dodal, da »je treba obremeniti vsak proizvod in uvesti okoljske takse«. Kot primer dobre prakse je delovanje družbe Saubermacher, ki je pooblaščena za izvajanje storitev gospodarnega ravnanja z odpadki, predstavil njen direktor Rudolf Horvat ter jasno poudaril: »Ravnanje z odpadki je postalo gospodarska panoga. Okolje namreč postaja močna industrijska branža, ki je prekosila celo turizem.« Za zaključek v prvem panelu je mag. Alan Ninčević iz Službe za varnost in zdravje pri delu v UKC Ljubljana je zbranim prikazal, na kakšen način ravna z odpadki in embalažo ena največjih bolnišnic v Evropi ter kako bi bilo lahko ravnanje skozi različne faze še bolj učinvito. Pri tem je podal podatek, da se v bolnišnicah prideluje prek 36 vrst različnih odpadkov, k sreči pa se delež odpadkov za reciklažo povečuje.

V drugem delu konference je Matej Stražiščar, direktor največjega slovenskega podjetja za ravnanje z odpadno embalažo Slopak, dejal: »Ljudje s potrošniškimi navadami povzročamo odpadke - že s tem, ko se odločimo, da gremo v nakupe. To je namreč dejstvo. Problem na realno sliko se kaže s pomanjkanjem nadzora, saj inšpektorji ne nadzirajo dovolj ločevanja odpadkov.« Član uprave Pivovarne Laško Matej Oset, odgovoren za proizvodno - tehnično področje, je slušateljem povedal, da »Skupina Laško spodbuja porabo povratne steklene embalaže in reciklažo«. S predstavitvijo vključevanja naprednih okoljskih konceptov v programske dokumente je drugi panel zaokrožila Marjana Dermelj z Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je tako panel kot celotno konferenco zaključila s pomembno mislijo: »Reševanje problema odpadkov se začne že pri zasnovi izdelkov, ki naj ne vsebujejo toksičnih substanc in ki jih je možno po končani uporabi vrniti nazaj v naravo.«

Ob robu konference pa je potekal tudi »emBAlaZAR« - Bazar embalaže, na katerem je Pivovarna Union predstavila okolju prijaznejšo plastenko vode Zala, Pivovarna Laško pa okolju bolj prijazno etiketo na plastenki vode Oda.

Ob robu svetovnega dneva okolja, 4. junija, društvo pripravlja konferenco o odpadkih in embalaži, na kateri bo panelu Embalaža kot problem in poslovna priložnost predsedoval prof. dr Bogomir Kovač.

»Trajnostno ravnanje z odpadki pomeni zmanjševanje obsega odpadkov in jih učinkovito odstranjevati. Pri nas komunalni odpadki predstavljajo 20 odstotkov odpadkov, štiri petine so industrijski odpadki. V EU je odlaganje še vedno prevladujoča oblika, ostale so sežiganje, piroliza in kompostiranje,« je na lanskoletni Eko konferenci povedal prof. dr. Bogomir Kovač.